V zvezi z Evropskim tednom mobilnosti, ki se z današnjim dnem zaključuje, najpogosteje slišimo zvezo trajnostna mobilnost. Spodbuja nas k uporabi takih načinov premikanja, ki čim manj obremenjujejo okolje. Teden mobilnosti pa poleg premisleka o odgovornem ravnanju do okolja ponuja tudi priložnost za razmislek vsakega posameznika, kako lahko s svojimi vsakodnevnimi obzirnimi dejanji pripomore k večji mobilnosti gibalno oviranih oseb, ki se še vedno pogosto srečujejo s sebičnimi ravnanji nekaterih posameznikov in nepremagljivimi arhitekturnimi ovirami.
Če pogledamo nekoliko širše, lahko svojevrstno mobilnost oziroma premičnost vidimo tudi v jeziku, natančneje v pestri naglasni podobi slovenskega jezika, kjer je premičnost naglasa znotraj pregibnostno-naglasnega vzorca ena od pomembnih značilnosti knjižnega naglaševanja. Tako imenovani premični naglasni tip se namreč pojavlja pri zelo pogosto rabljenih samostalnikih (npr.
mêdved medvéda,
rázred razréda,
prêdlog predlóga), pridevnikih (na primer:
vêlik velíkega) in tudi pri nekaterih glagolskih oblikah (na primer: velelnik od glagola
nesti:
nêsi nesíte). Premičnost naglasa lepo prikaže tudi zanimiva zveza
Člôvek človéku člôvek, ki nam prikliče v spomin tudi druge podobno kot samostalnik mobilnost tvorjene besede (na primer: taktnost, solidarnost, strpnost).
—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. dr. Tanja Mirtič.
Komentarji