Onesnaženje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 pri geslu onesnaženje izkazuje le pomen v kontekstu škodljive spremembe okolja, kar potrjujejo tudi zgledi: onesnaženje morja, vode, zraka; stopnja onesnaženja se je povečala. Tem zvezam bi bilo treba dodati sodobnejše, ki jih najdemo v korpusnem gradivu: svetlobno onesnaženje, zvočno onesnaženje ter vizualno onesnaženje, ki se nanaša predvsem na neokusno (čezmerno) plakatiranje, oglaševanje ali manko dobre arhitekture.


 
Vendar tudi v tem primeru ne smemo ostati zgolj na ravni oblike. Svojevrstno onesnaženje predstavlja tudi izredno škodljiva vsebina. Na primer v obliki nestrpnih plakatov, ki se danes brez težav bohotijo ob cestah in so le odraz onesnaženja družbe v podobi populizmov, nacionalizmov, rasizmov, seksizmov, ksenofobije, islamofobije, homofobije, transfobije ipd. Tovrstna vsebina, ki se kaže tudi v obliki tendencioznega poročanja s senzacionalističnimi naslovi, človeku uniči dan, še preden se ta zares začne ... In vse to so posledice slabega dela. Dela človeka.

Poznamo izredno uspešno akcijo Očistimo Slovenijo, ki bi vsekakor morala postati tradicionalna. In skrajni čas je, da se pri tovrstni akciji ne osredotočimo le na polivinil, odslužene gume in frižiderje ... Akcijo bi veljalo razširiti tudi na vse omenjene toksične izme in fobije. Tudi problem žusternskih fekalij bo slej ko prej odpravljen. Posledice onesnaženja v obliki (za)sejanega sovraštva med ljudmi pa je veliko težje sanirati.

—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: doc. dr. Boris Kern.