Zdaj so na vrsti veliki koraki

Ljubljana – Čeprav novi zakon o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami velja že skoraj štiri mesece, marsikje še vedno živi le na papirju. Multidisciplinarni timi, ki naj bi po novem celovito obravnavali predšolske otroke s posebnimi potrebami, namreč delujejo le v treh razvojnih ambulantah po Sloveniji.

»Zakon je začel veljati, a nanj nismo bili pripravljeni,« pravi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj, ki skupaj s strokovnimi aktivi vrtcev pripravlja nov sveženj predlogov pristojnim ministrstvom (za šolstvo, zdravje in socialne zadeve), kako to področje urediti. Številna vprašanja so še vedno nerešena: koliko novih kadrov bodo morali zaposliti in kakšne, način sodelovanja med družino, vrtcem in centri za zgodnjo obravnavo otrok ni določen, prav tako se sprašujejo, kakšni bodo normativi v primeru dela z otroki s posebnimi potrebami, saj ob marčnem vpisu ni še nihče prinesel zapisnika multidisciplinarnega tima, po katerem bi otroku lahko določili vrsto programa oziroma obliko pomoči.



Pri tem opozarja, da se čas za sprejetje podzakonskih aktov, ki bodo natančneje odgovoril na ta vprašanja, hitro izteka. Šolsko leto se bliža koncu, ko bodo morali ravnatelji določiti velikost in število oddelkov ter predvideti pedagoge, ki bodo otrokom s posebnimi potrebami zagotavljali pomoč. »Treba se bo začeti pomikati z dolgimi koraki, saj ti kratki ne pomenijo veliko,« komentira dosedanje ukrepe pristojnih ministrstev, ki imajo le še dobra dva meseca za sprejetje podzakonskega akta.



Po novem naj bi predšolske otroke s posebnimi potrebami celovito obravnaval multidisciplinarni tim strokovnjakov v centrih za zgodnjo obravnavo, organiziranih v razvojnih ambulantah. Pomoč otrokom in staršem naj bi zasnovali tudi skupaj z vrtci, kjer bi otroku skladno z individualnim načrtom zagotavljali strokovno pomoč. Čeprav zakon predvideva regijsko pokritost s centri za zgodnjo obravnavo, ti za zdaj delujejo v treh razvojnih ambulantah in še tam se spopadajo s številnimi kadrovskimi izzivi.
Pediatrinja Andreja Kovač iz razvojne ambulante v Kranju pravi, da so imeli prednost pred drugimi ambulantami, saj so skupaj z Mariborom in Celjem od leta 2017 sodelovali v evropskem projektu, v katerem so nastali prvi centri za zgodnjo obravnavo. Dobro leto so potrebovali, da so zaposlili potrebne strokovnjake, a le za en multidisciplinarni tim, samo pri njih pa so predvideni trije. Preden bodo zaposleni pridobili še izobrazbo (opravili specializacijo), bo minilo še najmanj pet let. Druge razvojne ambulante so lahko multidisciplinarne time začele vzpostavljati šele januarja.

Zaradi zapletov z izvajanjem zakona bodo otroci, ki bodo septembra odšli v šolo, odločbe o usmeritvi dobili še po starem sistemu.



Pravnica Nina Ana Jäger, ki sodeluje s številnimi vzgojno-izobraževalnimi institucijami, prav tako opaža, da zakona marsikje ne morejo izvajati, saj centri za zgodnjo obravnavo še niso bili vzpostavljeni, kakor jih predvideva zakon. »Najbolj me skrbi, da se s tem kršijo pravice otrok in njihovih staršev. Zakon predvideva celostno podporo otrokom in staršem z namenom zagotavljanja najbolj optimalnega razvoja otroka navkljub primanjkljajem. Če je le eni družini kršena pravica, bi se morali v demokratični državi sprožiti vsi mehanizmi.«