Predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) Janez Žakelj (NSi) je na današnji izjavi po seji komisije dejal, da Knovs ne more niti potrditi niti izključiti domnevnega vpliva premiera Roberta Goloba na zamik datuma aretacije vohunov. Obžaluje, da se premier ni odzval vabilu Knovsa, ob tem si za komisijo želi širši nabor pooblastil.

Žakelj je navedel, da so sprejeli 25-stransko poročilo komisije, ki bo vključeno v letno poročilo Knovsa. Pri tem so sprejeli še sklep, ki poslancem DZ omogoča vpogled v sklepe in ugotovitve komisije. »Gre za 12 sklepov, ki so označeni s stopnjo zaupno, tako da vam jih ne morem konkretno komentirati,« je dejal. Po njegovih besedah so povezani z aretacijo dveh ruskih vohunov.

Navedel je tudi, da je Knovs ugotovil neskladja med pojasnili Sove in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ter med navedbami nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava ter direktorja Sove Joška Kadivnika.

Iz Gibanja Svoboda se je po izjavi odzval poslanec in član Knovsa Teodor Uranič. Žaklju očita nedopustno in nezakonito prakso razkrivanja tajnih podatkov v javnosti, manipuliranje ter potvarjanje zaključkov komisije. »Nad njegovim ravnanjem sem zgrožen, kaj takšnega si v zgodovini delovanja Knovsa po mojem vedenju ni privoščil noben predsednik te pomembne nadzorne komisije,« je med drugim zapisal.

Pred preiskovalno komisijo DZ zaslišanje direktorjev Sove in NPU

Knovs ugotovil več neskladij

Knovs je po besedah Žaklja ugotovil neskladja med pojasnili Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), saj da je direktor Sove Joško Kadivnik preložitev datuma hišne preiskave prvotno razlagal s tem, da je agencija ocenila, da bi se Rusija na to lahko odzvala s povračilnimi kibernetskimi napadi v času drugega kroga lokalnih volitev in referenduma.

Kasneje pa je Kadivnik kot razlog za prestavitev navajal predvsem operativno-taktične razloge. Knovs je zaradi razlik v teh navedbah sprejela sklep, naj preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, sooči direktorja NPU in Sove. Iz izjav predsednika te komisije Aleša Rezarja (Svoboda) Žakelj razbira, da sta direktorja v sozvočju. »Tudi jaz lahko ugotovim, da sta se v pol leta sozvočila,« je dejal.

Knovs je več neskladij ugotovil tudi med navedbami nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava ter Kadivnika. Bistveno neujemanje je po njegovi oceni glede trditev, da je Golob domnevno vplival na prestavitev hišne preiskave oz. aretacije ruskih vohunov. Neskladne z navedbami direktorja Sove so tudi navedbe Lindava o tem, kdaj je ta bil obveščen o prestavitvi aretacije, je dodal Žakelj.

Ugotavljanje, ali se je premier vpletal, blokirano tudi v parlamentu

Ne obstaja tako rekoč nobena pisna dokumentacija

Žakelj ugotavlja, da je generalna policijska uprava (GPU) pokazala manjšo pripravljenost za sodelovanje, kot jo od nje pričakuje Knovs. Pisna gradiva o komunikaciji med policijo in Sovo so od GPU namreč zahtevali že v začetku decembra, na kar so sprva dobili odgovor, da komisija za to ni pristojna, ko pa so gradiva znova zahtevali s sklicevanjem na zakonodajo, jim je GPU posredoval dokument, ki je bil enak dokumentu, ki jim ga je posredovala Sova.

Na tretji poziv konec januarja jim je GPU pojasnil, da je zahtevana dokumentacija nastala v okviru predkazenskega postopka, ki ga je vodil NPU, zato naj se z zahtevkom obrnejo na tožilstvo. »Naša komisija ni pristojna za pridobivanje podatkov s strani sodišč,« je dejal Žakelj. Zaradi pogostosti tovrstnih težav si želi, da bi imela stalna komisija Knovs podobna pooblastila kot začasne preiskovalne komisije DZ.

Komisija namreč ugotavlja, da po trditvah vodstva GPU o poteku preiskave in usklajevanju med Sovo in NPU ne obstaja »praktično nobena pisna dokumetacija«, nad čemer Knovs po Žakljevih navedbah izraža presenečenje in zaskrbljenost.

Preiskava zastala, premier Robert Golob zahteval vpogled v spis

Premier se ni odzval na vabilo Knovsa

Knovs »ne more z gotovostjo ne potrditi ne izključiti domnevnega nedovoljenega političnega vplivanja predsednika vlade na delovanje nadzorovanih služb v primeru postopka aretacije ruskih vohunov,« je poudaril Žakelj.

Dodal je, da so tekom celotnega postopka nanj, na komisijo in na poslanko NSi Vido Čadonič Špelič vršili pritisk. »Stalno so krožile neke informacije, da bomo kazensko ovadeni, kar zagotovo kaže na določene pritiske,« je povedal.

Kot opozicijski poslanec pa je Žakelj dejal še, da pri soočenju izjav Lindava in nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar z izjavami Kadivnika in direktorja NPU Darka Muženiča bolj zaupa v izjave tistega, ki je za svoja načela pripravljen žrtvovati svoj položaj, in ne v izjave tistega, ki za svoje pričanje v službi dobi nagrado. Kot opozicijskega poslanca ga ob tem žalosti, da se premier ni odzval na vabilo Knovsa, čeprav je trdil, da lahko s pričami in dokumenti pokaže, da ni vplival na zamik datuma aretacije oz. hišne preiskave.

»To zagotovo ne vpliva pozitivno na zaupanje v te službe in niti na zaupanje v premiera,« je zaključil Žakelj.

V Sovi zatrjujejo, da so ravnali zakonito in strokovno

»Sova je pri izvajanju vseh aktivnosti zoper prijeta pripadnika tuje obveščevalne službe ravnala zakonito, strokovno in predlagala aktivnosti v skladu z odredbo sodišča,« so po izjavi Žaklja sporočili iz Sove.

»Knovsu so bila podana vsa pojasnila, skupaj z dokumentacijo, ki se niso spreminjala, kot jasno izhaja tudi iz obvestila agencije za javnost z dne 26. oktobra 2023 (nujna seja Knovsa) in pričanja direktorja agencije pred preiskovalno komisijo 19. marca 2024. Prav tako je bil Knovs seznanjem s podatki in dokumenti o ugledu agencije v mednarodni obveščevalni skupnosti, ki nikoli ni bil omajan, še več, agencija je s svojimi aktivnostmi še okrepila svoj ugled in zaupanje v svoje delo.«