Neomejen dostop | že od 9,99€
Tatjana Bobnar je nekdanja policistka, v času vlade Marjana Šarca je bila prva ženska, ki se je povzpela na sam vrh, na funkcijo generalne direktorice policije. Obdobje tretje vlade Janeza Janše je preživela v »kazenskem« oddelku v Tacnu, v vladi Roberta Goloba pa je postala tretja ministrica za notranje zadeve.
Je ena tistih močnih žensk, ki so se je, poleg Marte Kos in Mojce Šetinc Pašek, v vladajočem Gibanju Svoboda odkrižali. Če bi upognila hrbet, bi lahko ostala ministrica, a se je odločila drugače. »Življenje nas s svojimi vzponi in padci ves čas uči, v udobju sprejemanja nečesa, s čimer se ne strinjam in se mi zdi narobe, se pač ne želim utopiti. Najbolj ponosna sem na to, da sledim svoji poti, v katero verjamem. Konformizem je slabši od strahu in pomanjkanja poguma,« pravi.
Njen življenjski moto:
Ostani pokončen, vsak dan razmišljaj o tem, da boš svoje delo opravil vestno in dostojanstveno.
Letos je sklenila svojo 30-letno profesionalno pot v policiji. Vso svojo karierno pot si je prizadevala za strokovno in neodvisno delo policije, za pomoč in podporo ranljivim skupinam, žrtvam kaznivih dejanj, žensk in otrok. Zdaj je svetovalka predsednice republike za področje človekove varnosti. Je dokaz, da rek »ko se zaprejo ena vrata, se vselej odprejo nova« zares drži.
Sogovorniki jo opisujejo kot izjemno načelnega človeka. Strinja se z našo opazko, da ideali in načela otežujejo življenje. »To je sicer res, a ostati zvest svoji poti, svojim načelom in resnici, to je tisto, kar človeku na koncu edino ostane. Preteklosti ne moremo spremeniti, je pa preteklost naša učiteljica za prihodnost.«
Javnosti je ostalo skrito, da se je oglasila na seji vlade po članku v Delu, v katerem smo pred dobrim letom kritično pisali, da je državni lastnik na čelo skupine Farme Ihan imenoval človeka, ki je bil dvakrat pravnomočno obsojen in več let zaprt zaradi zlorabe položaja.
Formalno je sicer razpisnim pogojem ustrezal, saj je bila sodba izbrisana iz kazenske evidence, zato so ga njegovi botri tudi lahko kadrovali za direktorsko mesto največje prašičje farme pri nas. Tatjana Bobnar se je takrat skupaj z Luko Mescem na seji vlade strinjala, da se kaj takšnega, kljub izpolnjevanju pogojev, ne bi smelo zgoditi, saj so pred prevzemom oblasti obljubljali, da bodo delali drugače. Takšna kadrovanja, ki vzbujajo dvom o integriteti, pa da tudi mečejo slabo luč na vlado. Vsi drugi ministri so ob njunem opozorilu molčali in gledali v mizo pred seboj.
Bila je prva, ki je kmalu zatem zapustila ministrsko ekipo, saj je prepričana, da obstaja meja, ki je politika ne sme prestopiti.
Vsaka vlada želi vplivati na policijo in na medije, a temu se je treba upreti. »Bila sem zelo vesela, ko je Robert Golob za notranjo ministrico postavil Tatjano Bobnar, ki jo poznam še iz časov, ko je bila namestnica šefa policije, ko sem sama vodila notranje ministrstvo. Gre za izjemno izobraženo in razgledano pravnico, ki ve, kje so meje. To je nakazovalo tudi drugačen način vodenja policije. Na žalost se je končalo, kot se je, kar je škoda,« je prepričana nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal. »Tatjana Bobnar je bila izjemno načelna in strokovna ministrica, ki je natančno vedela, do kod lahko premier gre, in se je tega držala do konca.«
Tatjana Bobnar pravi, da želi doseči le to, da postane jasno, do kod lahko politika gre in katere meje ne sme prestopiti. Marsikdo iz kroga Roberta Goloba zdaj trdi, da ji gre le še za osebno maščevanje. A tudi Kresalova se strinja, da stvari niso tako enostavne in poudarja, da Tatjana Bobnar ne funkcionira na takšen način. Bobnarjeva se je odločila sama, da vlado zapusti. Seveda bi lahko sklonila glavo in spremenila način dela, bila ministrica še naprej, a to se ne sklada z njenim značajem in pravno vzgojo. Minister za notranje zadeve naj bi bil prav takšen, kot je bila ona.
Drago Kos
pravnik, nekdanji predsednik KPK, nekdanji policist
ter kriminalist
Tatjana Bobnar trdno verjame v to, kar govori – to pa je, da mora biti policija samostojna in neodvisna, brez vmešavanja politike in predsednika vlade. Po mojem mnenju je Tatjana Bobnar postala simbol prizadevanj za samostojnost in neodvisnost policije; takšno policijo potrebuje vsaka država, čeprav slovenski politiki tega očitno ne želijo vedeti. Nominacijo za Delovo osebnost leta si zaradi svoje pokončne drže vsekakor zasluži. Če pogledam nazaj, lahko ugotovim, da je bil med nekdanjimi generalnimi direktorji policije tako pokončen le Marjan Fank, med ministri pa nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal, ki je dosledno spoštovala neodvisnost in samostojnost policije, v nasprotju z drugimi, ki so običajno poskušali vplivati na njeno delo. Delala je dobro in zakonito., takšnih oseb pa se v politiki radi rešijo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji