Neomejen dostop | že od 9,99€
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), kot smo že pisali, preiskuje morebitne politične pritiske in vmešavanje premiera Roberta Goloba v delo policije. To mu očita nekdanja notranja ministrica, zdaj svetovalka v uradu predsednice države Tatjana Bobnar, ki je Goloba zaradi tega prijavila KPK in tožilstvu.
A očitno bo preiskava protikorupcijske komisije za nekaj časa zastala, saj so jo morali zaradi zahteve predsednika vlade po vpogledu v spis o tej zadevi začasno zaustaviti. To so storili po pridobitvi mnenj tožilstva, ki prav tako preiskuje isto zadevo, saj bi lahko z vpogledom v spis KPK Golob pridobil podatke tudi o preiskavi, ki jo vodi proti njemu tožilstvo.
V KPK tega, kdaj se bo končala njihova preiskava, že doslej niso hoteli napovedovati. Jim je pa po slabem letu od prijave uspelo končati predhodni preizkus, v katerem so že ugotovili, da sum kršitve integritete obstaja. Povejmo, da je zaključeni predhodni preizkus primerljiv s policijsko kazensko ovadbo, ki jo policija posreduje tožilstvu, to pa uvede preiskavo.
Odziv Golobovega kabineta
Odvetnik oziroma pooblaščenec predsednika vlade je odvetnik Stojan Zdolšek. »Vpogled v spis je predsednik vlade zahteval prek odvetnika, čigar naloga je, da varuje njegove pravice v postopku pred Komisijo za preprečevanje korupcije. Morebitnih drugih postopkov ne moremo komentirati,« so za Delo povedali v kabinetu predsednika vlade. Med drugim nas je zanimalo, ali je vedel, da bo z zahtevo za vpogled v spis zaustavil preiskavo KPK, ter ali je že opravil pogovor s policijo.
Tako predsednica republike Nataša Pirc Musar kot predsednik KPK Robert Šumi sta javno že ocenila, da bi moral Golob, če bo KPK potrdila kršitev integritete, odstopiti. Zaključek postopka na KPK se bo tako premaknil.
Na KPK so nam še povedali, da je njihovemu obvestilu o uvedbi preiskave, v katerem so predlagali več datumov za razgovor, sledila zgolj zahteva za vpogled v spis Roberta Goloba. Ali je šlo za premišljen manever, v kabinetu premiera niso odgovorili, prav tako na to ni odgovoril Golobov odvetnik.
Tožilstvo informacij o zadevi ne daje, je pa preiskavo očitno začelo. To kaže odgovor na naša vprašanja specializiranemu državnemu tožilstvu, na katerem smo preverjali neuradne informacije, da so v letu dni od prijave v tej zadevi zamenjali tožilko, ki ji je bil sprva dodeljen primer, češ da za preiskavo ni kazala pretiranega zanimanja.
Po neuradnih informacijah naj bi se s prijavo in Robertom Golobom zdaj ukvarjala tožilka Blanka Žgajnar, ki je v preteklosti vodila več težkih primerov in odmevnih procesov na sodiščih, vendar tega na tožilstvu niso hoteli komentirati. »V zvezi z vašim vprašanjem vas obveščamo, da je zadeva, o kateri povprašujete, v fazi predkazenskega postopka, zato vam zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne moremo posredovati,« so nam odgovorili s specializiranega državnega tožilstva.
Ker je predsednik vlade, ki vseskozi trdi, da očitki Tatjane Bobnar ne držijo, zdaj zahteval vpogled v spis, na podlagi katerega bi lažje zasnoval svojo obrambo, je preiskava na KPK, ki je medtem pridobivala dodatno gradivo in dokaze ter zaslišala priče, pogovorila pa naj bi se tudi z obema obravnavanima osebama, Tatjano Bobnar in Robertom Golobom, zaustavljena. Mogoče je torej špekulirati, da do evropskih volitev ne bo končana. Pravnomočno - zaradi možnosti pritožbe na upravno sodišče - pa tudi do konca mandata te vlade ne. Zdi se očitno, da se koaliciji zaradi ugotovitev KPK, ne bo treba ukvarjati ne z razmislekom o nadaljnji podpori šefu koalicije in ne z iskanjem novega mandatarja.
Robert Golob po naših informacijah še ni opravil pogovora s policijo, so ga pa nekateri njegovi sedanji oziroma nekdanji ministri.
Na seznamu, o katerem so govorili v krogu, v katerem so se ministri zbrali pri zdaj že nekdanji ministrici za javno upravo, je bilo več ministrskih imen: Tatjana Bobnar, Sanja Ajanović Hovnik, Danijel Bešič Loredan, Matej Arčon in Bojan Kumer.
Kumer je za Delo potrdil daljši pogovor s policisti. Kriminalistični obisk se je zgodil na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi. Na pogovoru, v katerem so tudi Kumra spraševali o dogajanju in vsebini pogovora »ministrov za odstrel«, je bila navzoča tudi vodja njegovega kabineta Kristina Sever. Zdaj ministri, s katerimi je policija opravila pogovor, pravijo, da so bile to le »prijateljske kave«.
Pretirane želje, da bi Robert Golob pojasnjeval svojo plat zadeve, doslej premier ni izkazal. Ni se na primer odzval na vabilo predsednika komisije za nadzor obveščevalnih služb Janeza Žaklja (NSi), naj članom komisije pojasni nekatere očitke, ki se pojavljajo v zvezi z njegovim domnevnim vmešavanjem v konkretne policijske postopke.
Poslanec Gibanja Svoboda Miha Lamut, ki vodi parlamentarno preiskovalno komisijo o vmešavanju politike v delo policije, pa ga na zaslišanju tudi še ni imel. Je pa s svojim ravnanjem že vzbudil vrsto dvomov o svoji nepristranskosti in želji po resnični preiskavi zadeve. Hkrati pa so se že začela pojavljati vprašanja, ali bo Golobov krog morebiti posegel v kriminalistično policijo, kjer je že zamenjal njenega šefa Davida Antoloviča, in skušal prek pritiskov na policiste, ki opravljajo pogovore, vplivati na postopek.
Kaj je sporočila KPK
Zaradi interesov postopka pred tožilstvom in policijo je morala KPK preiskavo proti predsedniku vlade začasno prekiniti, so sporočili iz komisije.
»Komisija je morala postopek preiskave, ki jo vodi proti predsedniku vlade dr. Robertu Golobu, zaradi interesov predkazenskega postopka začasno prekiniti, saj obravnavani osebi v tem trenutku v okviru lastnega postopka ne more zagotoviti celovitega vpogleda v spis in s tem vseh procesnih pravic (na primer vpogled v spis, pravica izjave o vseh očitkih). Komisija bo postopek nadaljevala takoj, ko bo mogoče, v tem času pa z namenom čim hitrejšega zaključka postopka po prenehanju razlogov za začasno prekinitev izvaja nujna procesna dejanja.«
Komisija je novembra sporočila, da je proti predsedniku vlade uvedla preiskavo zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu za notranje zadeve. Golob ima po zakonu pravico do vpogleda v spis, ki ga je po pooblaščencu odvetniku tudi zahteval.
Vpogled v spis opredeljuje zakon o integriteti, po katerem se pravica do vpogleda omeji ali odreče, če komisija na podlagi mnenja pristojnega organa oceni, da bi to lahko ogrozilo interese predkazenskega, kazenskega ali drugega sodnega ali nadzornega postopka. Zato je komisija za mnenje zaprosila Specializirano državno tožilstvo, ki je sporočilo, da bi razkritje določene dokumentacije iz spisa obravnavani osebi škodovalo interesom predkazenskega postopka.
Na podlagi pridobljenega mnenja in ponovnega celovitega pregleda dokumentacije, na kateri temelji uvedba preiskave, je komisija sprejela sklep o začasni prekinitvi postopka. »Z omejitvijo vpogleda v celoten spis je namreč onemogočeno zagotavljanje vseh procesnih pravic obravnavani osebi, kar pa je bistvenega pomena za zagotavljanje zakonitosti postopka pred komisijo. Postopki pred policijo in tožilstvom imajo prednost.«
Komisija se zaveda, da so pričakovanja javnosti in politike do njenega dela visoka. A čeprav je neodvisen organ, mora pri vodenju svojih postopkov upoštevati interese postopkov, ki tečejo pred policijo in tožilstvom, saj se v njih preverjajo sumi kaznivih dejanj, za preiskovanje katerih pa komisija ni pristojna. Zato imajo ti postopki prednost pred postopki KPK.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji