Zakaj sta kopalnica in balkon v domovih za starejše nadstandard

Dodatno zaračunavanje storitev v domovih za starejše, za katere ni enotnega seznama, stanovalci pa zanje plačujejo zelo različne cene, saj domovi nekatere obravnavajo kot nadstandardne, že dolgo časa dviga prah, kljub temu pa se na tem področju ne premakne nič.

Na to je v javnem pismu vladi, trem pristojnim ministrstvom, varuhu človekovih pravic in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) vnovič opozorilo društvo za dostojno starost Srebrna nit. Ugotavljajo, da še vedno veljajo ugotovitve revizijskega poročila računskega sodišča izpred več let, v katerem je bilo ugotovljeno, da skrb države za zagotavljanje pomoči vsem, ki jo potrebujejo, od začetka leta 2007 do konca junija 2018 ni bila zadovoljiva.

Plačevanje dodatnih storitev

V Srebrni niti so že pred šestimi leti opozorili, da bi bilo treba takoj ukrepati pri zaračunavanju nadstandardnega bivalnega prostora, kamor naj bi šteli lastne sanitarije, hladilnik, televizijo, balkon, drugo dodatno opremo itd., in tako imenovanih dodatnih storitev. To so na primer prinašanje hrane v sobo, postiljanje in preoblačenje postelje, britje, kopanje s pomočjo negovalke, dodatna menjava inkontinenčnega pripomočka, pomoč pri oblačenju elastičnih nogavic, nameščanje ortopedskih pripomočkov in podobno. Ob tem v Srebrni niti sprašujejo: »Kateri zakon v Sloveniji določa, koliko menjav plenic stanovalec lahko dobi na dan, mesec …, torej kolikokrat na dan lahko kdo odvaja blato ali urin?«

Cene dodatnih storitev se določajo manj nadzorovano kot cene osnovnih storitev, kar je dobra priložnost za povečevanje prihodkov domov, pravi Irena Žagar, predsednica Srebrne niti. Cene dodatnih storitev namreč določi organ upravljanja zavoda, ministrstvo pa k njim ne daje soglasja in podatkov o tem nimajo. Običajno se cene teh storitev potrjujejo na sejah sveta zavoda ob redni letni marčni uskladitvi, določi pa jih organ upravljanja zavoda.

V Srebrni niti so tudi že večkrat opozorili na neprimerno vrednotenje zdravstvene nege in oskrbe, na kar ves čas opozarjajo tudi v SSZS, saj v domove prihajajo stanovalci z vse slabšim zdravstvenim stanjem. V Srebrni niti ugotavljajo, da diskriminacija starejših na področju zdravstva vzbuja izjemno skrb, tako pri izbiri osebnega zdravnika v domovih starejših, pa tudi kar zadeva dostopnost zdravnika in storitev.

Večkrat zaračunani isti stroški

Tudi pravilnik o določitvi cen socialnovarstvenih storitev še ni ustrezno prilagojen. »Ministrstvo kljub ugotovitvam računskega sodišča s pravno ureditvijo ni zagotovilo enake obravnave uporabnikov storitev v domovih za starejše, saj so cene oskrbe pri koncesionarjih skoraj 28 odstotkov višje kakor v javnih zavodih, poleg tega se cene v domovih za starejše določajo neodvisno od dejanskih stroškov oskrbe,« pravi Irena Žagar.

Tako se dogaja, da so nekaterim uporabnikom stroški v okviru cene oskrbe zaračunani večkrat ali so zaračunani napačnim uporabnikom glede na vrsto in kategorijo ter standard storitve oskrbe, ki jo prejemajo. Ob vseh teh številnih problemih menijo, da bi potrebovali posebno ministrstvo za starejše in samostojnega varuha starejših, ki bi takoj začel reševati nakopičene težave in nepravilnosti.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP) so povedali, da že pregledujejo vse pravne podlage v zvezi z zaračunavanjem storitev oskrbe, predvsem obračunavanja dodatkov. Cilji so enoznačno oziroma enotno razumevanje predpisov, terminološka usklajenost pravnih podlag ter večja jasnost določb za izvajalce socialnovarstvenih storitev in njihove uporabnike.