
Neomejen dostop | že od 14,99€
Predsednica republike Nataša Pirc Musar ugotavlja, da se je enotnost države EU, ki so jo kazale ob začetku ruske agresije v Ukrajini pri zaščiti njene ozemeljske celovitosti, postopoma skrhala. Na drugi strani predsednik vlade Robert Golob še vedno verjame v evropsko enotnost.
»Kljub temu, da je večina evropskih držav vseskozi stala in še vedno stoji ob strani Ukrajini, je Evropa postala ranljiva. Nova ameriška administracija se tega zaveda, sicer ne bi tako drzno napovedala, da bo mir v Ukrajini vzpostavila brez pomoči evropskih držav, tudi brez upoštevanja temeljnih načel mednarodnega prava,« z zaskrbljenostjo ugotavlja Nataša Pirc Musar.
V tem smislu obžaluje, da v prizadevanjih za mir v Ukrajini iz Evrope prihajajo napačna sporočila. Predsednico republike moti, da na izrednem vrhu o Ukrajini v Parizu ne sodelujejo voditelji vseh držav članic EU, torej tudi ne slovenski predsednik vlade Robert Golob. »Na simbolni ravni s tem sklicatelji pariškega vrha svetu dokazujejo, da niti v Evropi države niso obravnavane enakopravno. To ni v duhu evropskega integracijskega procesa. To ni Evropa, za katero si prizadevamo. To ni Evropa, ki bi jo spoštovali v svetu. To ni Evropa, ki bi bila upoštevanja vredna partnerica severnoameriški zaveznici,« ugotavlja Nataša Pirc Musar.
Predsednik vlade Robert Golob neformalno srečanje nekaterih evropskih voditeljev v Parizu vidi predvsem kot srečanje vplivnih evropskih članic zveze Nato. O srečanju je govoril s predsednikom Evropskega sveta Antónijem Costo, ki mu je zagotovil, da bo odsotne države na srečanju v Parizu seznanil z nadaljnjimi koraki, med katere sodi sklic izrednega zasedanja Evropskega sveta na temo Ukrajine.
Slovenijo v Parizu zastopa Costa, je pojasnil Volk. »Skupina ne odloča o ničemer. Odločitve bodo sprejete na Evropskem svetu,« pri čemer se Slovenija zavzema za sklic izrednega zasedanja Evropskega sveta, redno je namreč na urniku konec marca. Medtem, ko Slovenija ni bila vabljena v Pariz, pa je bila odločitev najvišjih predstavnikov države, da se ne udeležijo Münchenske varnostne konference, zavestna.
Slovenija, tako Golob, zagovarja čimprejšnje premirje in začetek pogajanj o trajnem in pravičnem miru. Njegov državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk pa ocenjuje, da so razmere resne, ne dramatične, še manj pa nepričakovane. Volk je v izjavi za javnost priznal, da stališče predsednice republike Nataše Pirc Musar ni bilo usklajeno s kabinetom predsednika vlade, kjer poudarjajo nujno ohranjanje enotnosti EU, predvsem pa zadržano in umirjeno odzivanje na zamisli administracije ameriškega predsednika Trumpa.
»Sestanek v Parizu razumemo kot pripravljalno srečanje. EU mora poslati sporočilo o svoji enotnosti, predvsem akcijski enotnosti, ki smo se je v odnosu do Ukrajine držali do sedaj. Slovenija se nagiba za sklic izrednega vrha Sveta EU,« je povedal Volk in dodal, da pot do trajnega miru v Ukrajini vodi s premirjem, potem pa sledijo pogajanja za trajen in pravičen mir.
Slovenija se zavzema za pospešeno pot Ukrajine v EU. Mislimo, da je to potrebno in možno. Članstvo v EU je ključna želja Ukrajine, pravi Volk. Glede članstva Ukrajine v zvezi Nato pa ocenjuje, da je po sklepu vrha Nata v Washingtonu nepovratno. Razprava o napotitvi vojakov držav članic EU V Ukrajino je lahko po njegovo samo načelna in pogojna ta trenutek.
Zadnja v vrsti, ki se je odzvala na prelomno dogajanje v evroatlanskem prostoru, ki prehiteva Slovenijo, je bila zunanja ministrica Tanja Fajon. Ponovila je že slišano stališče, da mora Evropa nastopati »enotno in zelo samozavestno. Vse drugo, kar slišimo, v katero smer naj bi šli dogovori v zvezi z Ukrajino brez Ukrajine, mirovni načrt, mirovna pogajanja, če Ukrajine ni za mizo, če Evrope ni za mizo, je lahko nevarna smer.« Zunanja ministrica je ob tem prispevala slikovito prispodobo glede razvoja nadaljnjih dogodkov: »Če ne bo enotnosti v Evropi, se nam lahko zgodi, da bomo prišli v situacijo, ko bomo glavna jed na mizi, ne bomo pa za pogajalsko mizo.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji