Zakaj nas delci iz prometa motijo, iz dimnika pa ne?

Onesnaževanje se v Sloveniji že nekaj let zmanjšuje, toda vsako kurilno sezono so zlasti večja mesta še vedno »žrtve« čezmerne onesnaženosti prašnih delcev in tudi lokalni izpusti ostajajo na visoki ravni. Posledično se poslabšuje zdravstvena slika prebivalcev najbolj onesnaženih območij, pri čemer nas delci iz prometa motijo, iz dimnika pa ne. Zakaj?

Odgovor na vprašanje so v organizaciji nevladnikov iz društev Focus in Cipra Slovenija in ob pomoči strokovnjakov iskali na petkovem posvetu, katerega izhodišče je bilo, da so »individualna kurišča poleg prometa eden največjih virov onesnaženja zraka«. Medtem ko smo pri zmanjševanju izpustov iz prometa dosegli napredek, tega pri individualnih kuriščih še ni. Nova direktiva o kakovosti zunanjega zraka, ki je začela veljati decembra 2024, je za našo državo prav v povezavi z individualnimi kurišči in kakovostjo zraka velik izziv, je bilo slišati. Ne le, da bodo odločitve neizbežne, treba jim bo prilagoditi tudi pravne okvire in »ob bolj jasni komunikaciji bodo ključni tudi ambicioznejši politični ukrepi«.

Povprečna kurilna naprava pri nas je stara dvajset let. FOTO: Shutterstock

Leta 2021 so mala kurišča k celotnim izpustom prašnih delcev prispevala kar 53 odstotkov. Male kurilne naprave so hkrati tudi največji vir benzo(a)pirena. Če bi že upoštevali nove strožje mejne vrednosti, ki jih določa nova EU direktiva, ki je začela veljati decembra 2024, v Sloveniji po navedbah Tanje Koleša iz sektorja za kakovost zraka na Arsu, presegamo mejne vrednosti pri delcih PM10, delcih PM2,5, ozonu, dušikovih oksidih in benzoapirenu.

Onesnaženje povzroča astmo, raka, sladkorno, demenco ...

Kot je dejal dr. Miran Brvar iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana, bi samo v Ljubljani na leto umrlo med 200 do 400 ljudi manj, če bi dihali zrak, ki bi ustrezal evropski zakonodaji oziroma parametrom, ki jih določa Svetovna zdravstvena organizacija. Tako pa v prestolnici beležijo vse več bolezni pri otrocih, ki jim dolgotrajna izpostavljenost PM10 povečuje verjetnost za nastanek astme, vnetij ušes in grla, ter povzroča upad pljučnih funkcij. Če v prvih treh letih otrok živi v onesnaženem okolju, je po besedah dr. Brvarja možnost, da zboli za astmo, še toliko večja. Več je tudi hospitalizacij.

Dr. Miran Brvar. FOTO: Dejan Javornik

Študije potrjujejo tudi povezavo med izpostavljenostjo še bolj toksičnim PM2,5 in srčnimi ter možganskimi kapmi, sladkorno boleznijo, rakom, demenco, slabšim razvojem pri otrocih … V Osrednjeslovenski regiji ima 3000 ljudi sladkorno bolezen zaradi onesnaženega okolja, tudi tretjina rakov v svetu ni posledica kajenja, temveč onesnaženosti. Dr. Brvar je med drugim še opozoril, da bo zaradi gradnje kanala C0 v prestolnici v bodoče pričakovati tudi težave s hormonskimi motilci v pitni vodi ter spomnil na pismo, ki so ga v zvezi z načrtovano sežigalnico v Ljubljani pred tremi leti županu Jankoviću napisali zdravniki. V njem so zapisali, da si bodo morali Ljubljančani pri odločitvi o sežigalnici odpadkov »postaviti vprašanje: Ali bi danes podprli postavitev sežigalnice odpadkov, če bi že sedaj vedeli, da bo prav vaš otrok čez nekaj let zbolel za astmo ali rakom zaradi vsakodnevnega dihanja onesnaženega zraka?«

Ravni oksidativnega potenciala v Kanalu med najvišjimi v Evropi

Oksidativni potencial kot nov parameter, s katerim se meri onesnaženje zraka, je na primeru onesnaženja v Desklah oziroma Kanalu ob Soči predstavil dr. Griša Močnik, s Centra za raziskave atmosfere novogoriške Fakultete za naravoslovje.

Dr. Griša Močnik. FOTO: Jože Suhadolnik

Če delci ob vstopu v telo povzročijo oksidativni stres, meritve oksidativnega potenciala povedo, kolikšna je sposobnost povzročanja tega stresa. Dolgotrajen oksidativni stres povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja, za raka, sladkorno, alzheimerjevo in parkinsonovo bolezen … Rezultati so pokazali, da k onesnaženemu zraku na območju Deskel, kjer se kuri veliko lesa, kjer je prometna cesta in še Alpacemova cementarna, najbolj prispeva kurjenje lesa, najbolj škodljivi delci pa so izhajali iz cementarne. Z drugimi besedami: ravni oksidativnega potenciala v občini Kanal so med najvišjimi v Evropi, zlasti izstopa »nenavaden, s kloridi bogat vir«, ki ga pripisujejo cementarni, a »ne izhaja skozi dimnik«, temveč iz odstranjevanja stranskih produktov, ki bi sicer vplivali na trdnost cementa.

In kateri energent prevladuje v kurilnih napravah naših gospodinjstev?

Po navedbah Simona Dovrtela iz sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, so to v 60 do 70 odstotkih drva.

Najbolj priljubljen energent pri Slovencih so drva. FOTO: Leon Vidic/delo

Nad kurilnimi napravami pa že od leta 2017 ni sistemskega nadzora, je opozoril. Povprečna kurilna naprava pri nas je stara dvajset let, veliko jih je zastarelih, v njih se kuri neustrezno kurivo po načelu »večja kot je peč, več gre noter«, inšpekcije pa nadzora nad 700.000 kurilnimi napravami, ki so v uporabi, preprosto ne zmorejo.