Trump želi nazaj »moška« delovna mesta, a moški tega nočejo več delati

Donald Trump je obsežne carine uvedel tudi z razlogom, da bi vrnil proizvodna delovna mesta nazaj v ZDA. Njegova politika temelji na prepričanju, da bodo višje carine na uvoženo blago spodbudile ameriške podjetnike k ponovni vzpostavitvi proizvodnje na domačih tleh.

To naj bi pripomoglo k oživitvi ameriške industrije in zmanjšanju odvisnosti od tuje proizvodnje, predvsem iz Kitajske. Trumpova vizija, kot piše Businessinsider, temelji na nostalgiji po letih 1950, ko so bila proizvodna delovna mesta sinonim za moškost in stabilnost. Takrat so moški delali v tovarnah, rudnikih in na gradbiščih, kar je bilo v družbi cenjeno in spoštovano, ženske pa so ostajale doma in skrbele za družino.

Konec Zahoda, kot smo ga poznali

A kot piše omenjeni portal, se ta strategija ne obnese več. Globalizacija je močno spremenila svetovno gospodarstvo, kar pomeni, da so proizvodne verige razpršene po vsem svetu. Tehnološke inovacije, kot so avtomatizacija in robotizacija, so zmanjšale potrebo po človeški delovni sili v proizvodnji. Poleg tega se je izobraževalni sistem prilagodil novim potrebam trga dela, kar pomeni, da se mladi raje odločajo za kariere v storitvenih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvena oskrba in gostinstvo, namesto za delo v tovarnah.

Kyle Handley, ekonomist na Univerzi v Kaliforniji, poudarja, da tehnološke spremembe in povečanje izobrazbe med vsemi družbenimi sloji otežujejo vrnitev proizvodnih delovnih mest. »Ljudje se raje odločajo za bolj udobna in manj fizično zahtevna delovna mesta, zato ni več toliko zanimanja za delo v proizvodnji. Poleg tega se ameriška delovna sila stara, priseljevanje pa upada, kar še dodatno otežuje zapolnitev delovnih mest v proizvodnji.«

Konec Zahoda, kot smo ga poznali

Trumpova vizija oživitve ameriške industrije se torej sooča z resnimi izzivi. Nostalgija po preteklosti in želja po vrnitvi proizvodnih delovnih mest sta sicer razumljivi, vendar se mora politika prilagoditi sodobnim gospodarskim in tehnološkim realnostim. Ameriška industrija se mora osredotočiti na inovacije in razvoj novih tehnologij, ki bodo omogočile konkurenčnost na globalnem trgu, hkrati pa zagotavljale kakovostna delovna mesta za prihodnje generacije.

Tehnološke spremembe zmanjšujejo število potreb po delavcih v proizvodnji, kar pomeni, da se delovna mesta, ki jih Trump želi, morda sploh ne bodo vrnila v obliki, kot si jo predstavlja. FOTO: Darren Staples/AFP

Spremenila se je tudi kakovost delovnih mest v proizvodnji. Plače so nižje, ugodnosti manjše, sindikalizem pa upada. V preteklosti so bila proizvodna delovna mesta cenjena zaradi stabilnosti, dobrih plač in ugodnosti, ki so jih zagotavljali sindikati. Danes pa so ta delovna mesta manj privlačna, saj ne zagotavljajo več enake stopnje varnosti in ugodnosti. Josh Bivens z Inštituta za ekonomsko politiko (EPI) poudarja, da brez sindikalizma proizvodna delovna mesta ne bodo prinesla enake kakovosti življenja, kot so jo v preteklosti.

Ameriška podjetja, ki imajo proizvodnjo na Kitajskem, praznijo skladišča

Avtomatizacija in robotizacija sta zmanjšali potrebo po človeški delovni sili v proizvodnji. Howard Lutnick, ameriški minister za trgovino, je jasno povedal, da je uporaba robotike in avtomatizacije del načrta za oživitev ameriške industrije. Čeprav naj bi ustvarila nova delovna mesta za ljudi, ki bodo vzdrževali in popravljali robote, ostaja vprašanje, koliko takšnih delovnih mest bo dejansko ustvarjenih in ali bodo delavci usposobljeni zanje.

Handley opozarja še, da tehnološke spremembe zmanjšujejo število potreb po delavcih v proizvodnji, kar pomeni, da se delovna mesta, ki jih Trump želi, morda sploh ne bodo vrnila v obliki, kot si jo predstavlja. Lydia Boussour, višja ekonomistka pri Ernst & Young, dodaja, da bo prestrukturiranje trga dela zahtevalo obsežno usposabljanje delavcev in reševanje pomanjkanja delovne sile v proizvodnem sektorju.

Ameriška proizvodnja se mora, kot zaključuje poslovni portal, prilagoditi sodobnim gospodarskim in tehnološkim realnostim ter se osredotočiti na inovacije in razvoj novih tehnologij, ki bodo omogočile konkurenčnost na globalnem trgu in zagotavljale kakovostna delovna mesta za zanamce.