Za katera vprašanja je vlada še pristojna?

Ljubljana – Javni sektor šteje nekaj več kot 170.000 uslužbencev. Vlada si je lani in leta 2018 zadala, da bo posodobila enotni plačni sistem ter uveljavila pravičnejše obračunavanje prevoza na delo in in z dela, neizpolnjene pa so ostale še nekatere zaveze iz stavkovnih dogovorov. Kaj lahko garnitura, ki opravlja tekoče posle, sploh še uresniči?

»V tem mandatu smo opravili veliko dela, razhajamo se v drugačni situaciji, kot je bila tista, v katero smo prišli, ko je skoraj celotni javni sektor grozil s stavko,« je ob robu včerajšnjega sestanka pogajalskih skupin vlade in sindikatov javnega sektorja komentiral minister za javno upravo Rudi Medved, ki večjih vsebinskih premikov v obdobju, ko vlada opravlja le še tekoče posle, ne pričakuje.

Med večjimi projekti je bila prenova enotnega plačnega sistema. »Strinjamo se, da je preveč tog in terja spremembe. Osnovna ideja je plačni sistem narediti bolj bolj stimulativen za dobre delavce v javnem sektorju. Mladi se v njem ne zaposlujejo, ker pač ne vidijo perspektive,« je ocenil Medved.

Zamisel ministrstva je bila, da bi povečali variabilni del plače. Danes se lahko, po njihovih navedbah, uslužbencu osnovna plača za enako delo v dobrih 15 letih poveča za kar 48 odstotkov, vendar ne zato, ker bi dobro delal, ampak zaradi obstoječih pravil. Kar 90 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju naj bi prejemalo odlične ocene na letnih pogovorih, zato vsake tri leta napredujejo za dva plačna razreda, kar je med drugim pripeljalo tudi do številnih anomalij, ko podrejeni po dohodku prehitijo nadrejene funkcionarje, pri katerih veljajo drugačna plačna pravila.

Cilj predlogov ministrstva je bila večja fleksibilnost pri določitvi osnovne plače, ukinitev letnega ocenjevanja delovne uspešnosti in avtomatično napredovanje v daljšem časovnem obdobju, hkrati pa dati predstojnikom večje možnosti mesečnega nagrajevanja. Sindikati so imeli do predloga kar nekaj zadržkov, najbolj verjetno pa bo, da se bo s 1. julijem sprostilo izplačevanje delovne uspešnosti, ki je bila kot varčevalni ukrep doslej zamrznjena in naj bi predstavljala dva odstotka plačne mase v javnem sektorju.

Najbrž bodo zastala tudi pogajanja o spremembi modela obračunavanja prevoza na delo in z dela, tako da bi bilo po novem edino merilo za obračun razdalja med bivališčem in delovnim mestom. Sedanji sistem je precej bolj zapleten – uslužbenci, ki so prihajali iz istega kraja na isto delovno mesto, so lahko prejemali za skoraj sto odstotkov različno nadomestilo, ker v določenem delovnem času ni javnega prevoza. Po novem bi vsi dobivali kilometrino, ki zdaj znaša osem odstotkov cene enega litra 95-oktanskega bencina za kilometer. Sindikati se niso strinjali z višino odstotka, imeli pa so še nekaj drugih pripomb, predvsem so nasprotovali temu, da bi bil po novem kdo na slabšem.

Dolgovi iz stavkovnih sporazumov

Vladi pa so ostali tudi dolgovi iz podpisanih stavkovnih sporazumov – eden med njimi je analiza delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb. To primerjavo obremenitev uniformiranih poklicev so kot enega od pogojev za prenehanje stavke zahtevali policisti, ki so prepričani, da jim bo prinesla izboljšanje plač v primerjavi z vojaki, cariniki, pravosodnimi policisti in drugimi. Predvideni datum, ko naj bi izvajalec oddal analizo, je 28. februar.

»Pregledati moramo, s čim je še mogoče nadaljevati. Problem bo predvsem z realizacijo določb, pri katerih bi bila potrebna sprememba kolektivnih pogodb ali zakona o sistemu plač v javnem sektorju,« je dejal Jakob Počivavšek, vodja ene od pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja. Za njih so posebej problematične še neuresničene stavkovne zahteve, kot so na primer standardi in normativi v zdravstvu.

»Stoji tudi naša zadnja zahteva, da je treba, podobno kot velja v vzgoji in izobraževanju, zagotoviti četrti naziv in večje število plačnih razredov tudi za ostale skupine v javnem sektorju,« je povedal Počivavšek, ki noče špekulirati, ali bodo zaostrovali ali počakali na novo operativno vlado.