Za inštrukcije starši plačujejo že osnovnošolcem

Inštrukcije, ki so še pred leti veljale za nekakšen izhod v sili, so danes precej razširjen pojav. Podatkov, koliko šolarjev uporablja to pomoč, ni mogoče dobiti, vsekakor pa jih je vse več, pritrjuje Ajda Erjavec Bartolj, predsednica društva šolskih svetovalnih delavcev. Inštruktorje najemajo tako rekoč za vse predmete v programu, pri čemer je količina precej odvisna od materialnih razmer v družini. Inštrukcije tako postajajo pomemben dejavnik družbenega razslojevanja.

Kako gresta povpraševanje in ponudba z roko v roki, je mogoče ugotoviti že s hitrim pogledom na splet. Podjetja, ki ponujajo inštrukcije, imajo dodobra izdelane sisteme popustov za učenje individualno, v dvojicah ali skupinah, ponujajo tudi osebne akcije, zanje delajo cele ekipe inštruktorjev.


 

Največje povpraševanje pri matematiki

Eno izmed podjetij, ki je vzniknilo iz potreb trga po dodatnem individualnem izobraževanju in pomoči pri učenju, je GO inštrukcije. Ustanovitelj Goran Grašič je najprej sam ponujal inštrukcije iz matematike, fizike in elektrotehnike (je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike), kmalu so ponudbo razširili na vse temeljne in nekaj strokovnih predmetov. Zdaj s podjetjem sodeluje že več kot sto inštruktorjev, ki učijo po vsej Sloveniji.

Največje povpraševanje je še vedno po pomoči pri matematiki. Polovica otrok, ki jih poučujejo, prihaja s srednjih šol, nekaj manj kot tretjina z osnovnih in petina s fakultet. Največ dela imajo maja, statistika zadnjih let pa razkriva iz leta v leto večje število učencev. Za šolsko uro inštrukcij je treba plačati od 12 do 16 evrov, odvisno od želenega inštruktorja, izoblikovali so tudi pakete ugodnosti, ki vključujejo 10 ali 20 šolskih ur in so prirejeni željam in potrebam naročnikom, stanejo pa od 110 do 280 evrov. Dobri inštruktorji lahko po Grašičevih besedah postavijo višjo ceno, vendar mora ostati konkurenčna: »Manevrskega prostora ni veliko, saj je ponudbe ogromno in cena je eden ključnih dejavnikov.« Kot dodaja, sprejmejo samo inštruktorje, ki uspešno prestanejo preverjanje znanja in opravijo razgovor. Doslej so imeli več kot 3200 kandidatov za sodelovanje, trenutno objavljenih je 110.

Panika pred koncem šolskega leta

Z 32 inštruktorji, 40.700 učenci in več kot 750.000 opravljenimi urami se po spletu promovira podjetje Horizont. Ustanovljeno je bilo leta 1992, ko pri nas še ni imelo prave konkurence. Tudi tam so začeli z matematiko in fiziko, kmalu pa ugotovili, da potrebujejo šolarji in dijaki pomoč še pri drugih predmetih. Najprej so dodali kemijo ter slovenski, angleški, nemški jezik, v zadnjih letih biologijo, geografijo in zgodovino, a povpraševanje je še vedno največje po matematiki in fiziki, med jeziki po angleščini, pred maturo tudi po slovenščini. Šolarjem in dijakom za individualne šolske ure računajo 14 evrov, dvojicam ali trojicam po devet evrov na osebo. Za študente sta ceni za dva evra višji. Ponavadi poiščejo pomoč pred zaključkom prve konference, ob koncu šolskega leta ali pred maturo.

Inštruktorji, ki delujejo v okviru skupine Lummie, računajo za šolsko uro v povprečju 13 evrov; cena variira glede na lokacijo, predmet in izkušnje inštruktorja, pojasnjuje direktor Matjaž Knez. Potreba po tovrstni pomoči po njegovem mnenju izvira predvsem iz želje staršev, da bi otrokom zagotovili najboljše, deloma tudi iz zmanjševanja javnih sredstev za visokošolsko izobraževanje. »Imamo sistem, v katerem univerzam krčijo finančna sredstva, zato so zlasti izredni študenti deležni vse manjšega števila kontaktnih ur s profesorji, kar razumljivo vpliva na kakovost in povečuje potrebo po dodatnem izobraževanju.«

Zgodi se, da si inštruktorja najamejo starši, da lahko potem snov razložijo otroku. FOTO: Shutterstock

Pritisk na otroke

Na šolah sicer ne spremljajo, koliko inštrukcij imajo otroci, vsekakor pa opažajo porast. Razlogov za to, da dijaki vse bolj iščejo pomoč inštruktorjev, je več. Ajda Erjavec Bartolj, predsednica društva šolskih svetovalnih delavcev ter psihologinja in pedagoginja na ljubljanski gimnaziji Vič, opaža, da otroci čedalje teže ohranjajo pozornost. »Zato se laže učijo z nekom ob sebi. Najbrž so to navado prenesli iz osnovne šole, ko so se učili skupaj s starši,« razmišlja sogovornica. Tako naposled ni malo primerov, ko se starši pritožijo, da otroci pri inštruktorju znajo snov, pred učiteljem pa ne. Zgodilo se je že, da je celo inštruktor prišel na govorilne ure, kar sploh ni slabo, meni Erjavec Bartoljeva, kajti tako lahko vsaj začnejo sodelovati. Pritisk je navadno še večji, če je bil finančni vložek v dodatno pomoč velik.

Količina inštrukcij je precej odvisna od materialnega položaja družine, nekatere pripelje to na rob preživetja, saj namenijo eno plačo za inštrukcije. »To ni breme le za starše, ampak dodaten pritisk na otroke, ker se zavedajo, da so starši zanje veliko odšteli.«

Najem tovrstne pomoči je povezan tudi s prenosom odgovornosti na starše. Tako niti pri 19-letnikih ni več nič nenavadnega, da starši za učenje uporabljajo množino ter skupaj z njimi berejo čtivo in se borijo za ocene. Pritisk po odličnosti je velik, zato inštruktorjev še zdaleč nimajo več le tisti, ki se borijo za dvojko, ampak tudi tisti, ki si želijo popraviti oceno s štirice na petico. Resnici na ljubo pa so učni načrti zelo redko tako nekompatibilni z zmožnostmi otrok, da bi morali iskati dodatno podporo, je dejala sogovornica – če so le izbrali ustrezen program zase.

Obremenjeni z drugimi obveznostmiPomoč med dijaki je še razširjena, pomagajo si tudi z drugimi starši, toda to se dogaja spontano. »Ali je otrok sposoben prositi za pomoč, je odvisno od njegovih socialnih veščin. To poskušamo spodbujati, ne vpletamo pa se v samo organizacijo medsebojne pomoči,« sklene Ajda Erjavec Bartolj. Da ni prav nobene potrebe po tem, da bi otroci imeli inštrukcije, je prepričana tudi Tanja Grünfeld, ravnateljica osnovne šole Toneta Čufarja iz Ljubljane. Kljub temu že med njihovimi učenci opažajo ta trend, a je po sogovorničinem mnenju bolj modna muha staršev, ki si to lahko privoščijo. »Potreba po najemu inštruktorja je posledica nerednega dela, odlašanja, prenosa odgovornosti na druge,« navede nekaj razlogov. Otroci zaradi kopice popoldanskih obveznosti pogosto ne dohajajo dela za šolo, zato se jim lahko zalomi, še zlasti če starši ob vsem drugem od njih pričakujejo visoke ocene.

Da bi znali za pet

Željo po odličnosti, ki se poraja med otroki in starši, po svoje izdaja tudi ime spletne strani znamza5.si. Njena avtorica je Urška Mataln, ki je začela inštruirati med študijem; najprej je pomagala otrokom v svoji okolici in družini, nato je sodelovala pri učni pomoči na Andragoškem zavodu in pri Dobi. Zdaj je slabo leto samostojna podjetnica in ponuja pomoč predvsem po spletu, zlasti pri reševanju matematičnih nalog. V zadnjem času ji te v največjem številu pošiljajo prav starši. Materialni položaj je tudi eden od razlogov za naraščanje inštrukcij: »Otroci jih ne potrebujejo nič več kot pred leti, le nekateri starši si jih laže privoščijo.« Med inštruiranci je vse več osnovnošolcev, še pred leti so pomoč iskali v glavnem dijaki. Za dostop do njene strani in s tem do rešitev matematičnih nalog iz maturitetnih testov ali nacionalnega preverjanja znanja je treba plačati pet evrov na mesec, za letno uporabo 25 evrov.

Koliko na najem inštrukcij vplivajo starši, je odvisno od njihove vpletenosti v proces učenja, poudarja Goran Grašič. »Nekateri otroci se sami odločijo in povedo staršem, da jim poiščejo pomoč, nekaterim starši kar določijo termine, nekateri otroci pa sami pokličejo. Imeli smo celo primer, ko je na inštrukcije prišel eden od staršev, se naučil in nato doma razložil otroku.«