Z neofašističnimi plakati nad zgodovino in vrednote

Opčine – »Množična udeležba ljudi vseh starosti in tudi različnih strankarsko-političnih nazorov je bila najboljši in hkrati najbolj jasen in odločen odgovor na provokacijo fašističnega gibanja CasaPound, ki je Opčine polepilo s sramotilnimi plakati,« pravi Igor Gabrovec, član predsedstva deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine in tajnik stranke Slovenska skupnost. S temi besedami je opisal svoje občutke po današnji komemoraciji v spomin na žrtve, ki so jih pred 78 leti fašisti v drugem tržaškem procesu obsodili na smrt.

Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Simon Kos, Ivan Ivančič in Ivan Vadnal so bili antifašisti, ki so jih po nalogu sodišča leta 1941 ustrelili pripadniki fašistične milice. V noči na soboto, dan pred komemoracijo, so tržaški neofašisti iz gibanja CasaPound na Opčinah in v Lonjerju polepili plakate, na katerih obsojence označujejo za teroriste.



Stranka Slovenska skupnost je pristojne oblasti pozvala h kaznovanju storilcev. »Novodobni nestrpneži označujejo naše junake in odpornike za teroriste, tako kot jih je leta 1941 obsodilo posebno fašistično sodišče. Na provokacijo smo Slovenci odgovorili pokončno in enotno,« med drugim poudarja Gabrovec. Opozarja, da je treba vrednote svobodoljubja, strpnosti in sožitja prenesti na mlade, ki odraščajo v vse bolj negotovi in kompleksni družbi. »Da ne bodo svečanosti, kakršna je bila ta, postale le ritual, ki mlade zlahka zdolgočasi.«
 

Grenko leto za Slovence v Italiji

»Za nas je to grenko leto. Začelo se je že v Bazovici s tistimi nesrečnimi izjavami predsednika evropskega parlamenta, s psovkami, ki so letele name. Zdaj se nadaljuje in zaključuje z nesramno gesto CasePound,« pravi italijanska senatorka Tatjana Rojc. Napovedala je, da bo danes v rimskem parlamentu v zvezi z dogajanjem postavila poslansko vprašanje. »Antifašizem je vrednota, na kateri je utemeljena ustava italijanske republike. To je treba obsoditi, saj gre za žalitev zgodovinskega trenutka, hkrati pa za potvarjanje zgodovine, kar je zelo nevarno.« Na to novico sta se po njenih besedah z obsodbo in zgražanjem odzvala tudi časnik La Repubblica in tretja državna televizijska mreža RAI. »Česa podobnega nismo doživljali že desetletja,« poudarja.


 

Kam gre Trst?

»Priča smo skrb vzbujajočemu pojavu neofašizma v tržaškem prostoru, ki se kaže na različnih ravneh, začenši s postavitvijo kipa Gabrieleja D'Annunzia ob stoletnici marša na Reko in najrazličnejšimi izjavami lokalnih politikov, pa do teh napisov, ki so naravnost ogabni in izraz popolnega nepoznavanja zgodovine. Sprašujem se – kam gre Trst,« pravi tržaški zgodovinar Jože Pirjevec. Kot nadaljuje, bi moralo biti Trstu v interesu urediti odnos do Slovencev. »Ko že mislimo, da so se strasti pomirile, tudi zaradi menjave generacij, se izkaže, da obstaja jedro mladih, ki še dandanes gojijo to nerazumljivo sovraštvo do nas.«

Sogovornik še poudarja, da je to znak premika, ki ni samo lokalen, ampak se pojavlja v vsej Italiji in drugje po Evropi. »Tržaška skrajna desnica, ki ni nikoli izginila, je našla neko legitimnost v širšem kontekstu evropskega poskusa prevrednotenja polpretekle zgodovine,« ugotavlja tudi zgodovinar Aleksander Panjek, po rodu iz Trsta.