Z nemškim navdihom za poznejši izstop iz premoga

Na dvodnevni razvojni konferenci o izstopu iz premoga v Velenju smo slišali, da bo Nemčija iz premoga izstopila najpozneje do leta 2038, lani so že sprejeli oba zakona (o postopnem zapiranju in prestrukturiranju regij), država pa je za to namenila 40 milijard evrov. Pri nas letnica izstopa še ni sprejeta, denar pričakujemo od Evropske unije, zakonov ni, o strategiji izstopa ni konsenza. Predlog ministrstva za infrastrukturo je, da iz premoga izstopimo leta 2033, za Velenje je ta letnica povsem nesprejemljiva.

Poleg delovnih mest bo v Šaleški dolini največja težava daljinsko ogrevanje, na katero je priključenih 40.000 gospodinjstev. Velenjski župan Peter Dermol je povedal, da nekaj rešitev že iščejo: »Z močnim konzorcijem bomo poskušali realizirati projekt visokonapetostnih kotlov, kjer bi iz presežka električne energije v elektroenergetskem sistemu ogrevali vodo in jo tako zagotavljali končnim odjemalcem. Izrazili smo tudi interes za uvedbo monosežiga.«



Težave z ogrevanjem pa imajo že zdaj, je dejal Dermol: »Danes so iz Teša in HSE napovedali odstop od pogodbe za dobavo toplotne energije in to, da pričakujejo, da na novo odpremo razgovore in pogajanja. Če se bomo tako, z enostranskimi potezami lotevali prestrukturiranja, bomo še velikokrat govorili o nezaupanju in nespoštovanju naše regije. Ta poteza tudi dokazuje, da se je volilna kampanja že začela. Če bo prestrukturiranje talec volilne kampanje, potem se nam vsem skupaj slabo piše.«
 

Kaj bo z elektriko?

Na ministrstvu za infrastrukturo in tudi v HSE so že večkrat povedali, da je celo letnica 2033 lahko prepozna, saj je poslovanje Teša zaradi visokih cen emisijskih kuponov pogubno. Minister Jernej Vrtovec je prejšnji teden dejal, da če država ne bo naredila ničesar, bo šel Teš prihodnje leto v stečaj. Predsednik sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar vztraja: »Teš še vedno dela pozitivno. Minister pa je PR in ne pozna dobro energetskih sistemov. Odvisen je od sodelavcev, ki so, kakršni so. S kolegom Simonom Lamotom [predsednik sindikata Premogovnika Velenje] sva edina, ki opozarjava, kaj bo po zaprtju. Velik del gospodarstva je odvisen od energije iz Teša.«



Da je razmislek o nadomestnega vira energije nujen, je dejal tudi predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Tomaž Korošec, sicer prokurist v Gorenju: »Regijska zbornica je že aprila jasno navedla, da je najprej treba zagotoviti nadomestni vir energije. V našem podjetju v Srbiji vam lahko povedo, kakšne težave so, ko za delček sekunde zmanjka elektrike. Stabilna preskrba z energijo je za gospodarstvo ključna.« Da bo po zaprtju premogovnika in Teša ta dražja, smo večkrat slišali.
 

Projekti nujni

Državni sekretar Blaž Košorok, ki se je okrogle mize udeležil za le nekaj minut, je na Lamotovo vprašanje, zakaj »trmasto vztraja pri letnici 2033«, odgovoril, da so razlogi že znani, ter dodal: »Če se hočete odpovedati 235 milijonom evrov, pojdimo na letnico 2038.« Gre za evropske milijone iz sklada za pravičen prehod, porabiti pa jih bo treba do leta 2027.



Dermol na očitke, da so sami premalo aktivni, odgovarja, da projekte že imajo, da pa je bila še lani letnica izstopa iz premoga leto 2054: »Pričakujemo, da se bo uveljavil nemški model, kjer bomo določili skrajno letnico 2038 ali 2042, če pa bomo prej izpolnili pogoje za uspešen prehod iz premoga, potem lahko sprejmemo tudi predčasno letnico.« Lamot vztraja, da bi morala država v večji meri finančno sodelovati: »Teš predstavlja 0,1 promila svetovnega onesnaženja! Nismo si mi izmislili predčasnega izstopa iz premoga. Naj to nekdo plača, če se bo za to odločil. Naj konkretno plača.«