Teš naj bi do 2030 pridelal 870 milijonov izgube

V Focusu opozarjajo, da bo Termoelektrarno Šoštanj zelo verjetno treba zapreti že pred letom 2030, ne glede na letnico konca rabe premoga v Sloveniji, določeno v nacionalni strategiji za izhod iz premoga. Na predčasno zaprtje nakazuje tudi finančni vidik poslovanja Teša v prihodnjem desetletju. Ob pospešeni rasti cen električne energije in emisijskih kuponov se bodo skupne izgube Teša do leta 2030 namreč približale 870 milijonom evrov.

»Finančno poslovanje Teša je v zadnjih letih negativno. Skoraj 20 milijonov evrov čiste izgube je pridelal leta 2019, kažejo podatki v zadnjem objavljenem letnem poročilu, leto prej pa kar 58 milijonov evrov čiste izgube. Prav tako je negativen tudi čisti poslovni izid Premogovnika Velenja - leta 2019 je znašal 6,5 milijona evrov izgube, leta 2018 pa 3,8 milijone evrov izgube.  Takšne rdeče številke je pričakovati tudi v prihodnjih letih, s tem, da je zelo verjetno, da se bo ob trenutnih trendih finančna situacija Teša samo še zaostrovala. Cene emisijskih kuponov (50 evrov na tono ogljikovega dioksida) namreč že danes za 23 evrov presegajo napovedi za leto 2030 iz šestega noveliranega investicijskega programa za Teš 6 iz leta 2015,« opozarjajo v Focusu.



V tej okoljski organizaciji se zavzemajo, da bi zaradi zavez iz Pariškega sporazuma v Sloveniji premog opustili do leta 2030, kot bo to naredilo 14 drugih držav članic EU, ki ga še uporabljajo. Na finančne težave so opozorili tudi v pripombah na osnutek nacionalne strategije za izhod iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij ter to podkrepili z neodvisno analizo Projekcije potencialne donosnosti TEŠ od 2021 do 2030, ki so jo pripravili v organizaciji EMBER in ki še ni bila javno objavljena.

Analiza v najbolj verjetnem scenariju prihodnjih cen električne energije in kuponov CO2 ocenjuje, da bodo skupne izgube Teša od leta 2021 do leta 2030 znašale približno 870 milijonov evrov, vključno s fiksnimi stroški obratovanja in vzdrževanja ter odplačevanjem posojila.



»Ocena 870 milijonov evrov izgube pomeni nevzdržno delovanje Teša do leta 2030 in daje jasen signal, da je treba nujno pripraviti dodatni scenarij obvladovanja tveganja opuščanja premoga in pravičnega prestrukturiranja regije, če pride do nenapovedanega predčasnega zaprtja. Obenem ta analiza dodaja težo argumentu, da je izmed predlaganih scenarijev v nacionalni strategiji finančno najmanj škodljiv scenarij A, ki predvideva konec rabe premoga leta 2033, saj dlje kot bo premogovna elektrarna delovala, večje izgube bo ustvarjala,« ​pravi Tomislav Tkalec iz Focusa.