Vrtovec napovedal konec uporabe premoga v Teš do leta 2033

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec se je danes večji del dneva mudil v Šaleški dolini, kjer je z vodstvom Termoelektrarne Šoštanj, Premogovnika Velenje in HSE govoril o prihodnosti tamkajšnjega energetskega gospodarstva, ki se nahaja v težkih razmerah. Napovedal je konec uporabe premoga za proizvodnjo elektrike do leta 2033.

Vrtovec je spomnil, da je Teš lani ustvaril za okoli 250 milijonov evrov izgube, cena CO2 kuponov pa se je približala 65 evrom. To dejstvo po njegovem narekuje izreden tempo vladnih odločitev.

»Glede strategije izstopa iz premoga ministrstvo predlaga letnico 2033. To je optimalna letnica, ko lahko zagotovimo tudi dovolj finančnih sredstev za prestrukturiranje regije. S strani Evropske komisije lahko v prvi fazi prejmemo okoli 240 milijonov evrov denarja, ki ga lahko vežemo na različne razpise,« je dejal minister.



Ob tem je poudaril, da vlada ljudi ne bo pustila samih, pač pa bo regiji pomagala, da se skupaj z izobraževalnim sistemom prestrukturira in da skupaj zagotovijo novih 5000 delovnih mest. Strategija je po njegovih zagotovilih pripravljena in jo nameravajo predložiti vladi, nato pa bi jo do 1. oktobra tudi potrdili.



Po njegovem je pri odločanju predvsem potrebno upoštevati rast cen kuponov in da je HSE tri četrtine teh nabavil po vrednosti okoli 20 evrov, naslednje leto pa bodo ti bistveno dražji. Tudi ostali obeti so takšni, da lahko po njegovem v naslednjem letu pričakujejo okoli 100 milijonov evrov negativnega kapitala.

»Če želimo stabilizirati skupino HSE, potem se moramo dogovoriti o letnici izstopa iz premoga. Finančne razmere okoli Teša so takšne, da če država nič ne naredi, smo lahko naslednje leto pred tem, da gre Teš v stečaj. Priča bomo temu, da bo opuščanje premoga nenadzorovano, česar pa si nihče ne želi,« je opozoril Vrtovec.

Po njegovem je zato v iskanju dokončnih rešitev potrebno imeti odprt dialog z Evropsko komisijo, saj se zdi pomoč in prestrukturiranje znotraj skupine HSE skoraj neizvedljiva oziroma bi to bila nedovoljena pomoč. Tudi morebitno dokapitalizacijo države bi bilo treba po njegovem uskladiti z Brusljem, saj bi šlo za finančno pomoč za nekaj, kar Evropska komisija zahteva, da opustimo.



Vrtovec je napovedal, da se bo o vsem skupaj že v ponedeljek pogovarjal tudi s pristojno evropsko komisarko, ki v Slovenijo prihaja v sklopu neformalnega srečanja ministrov. Četudi bi Slovenija lahko dobila pomoč Evropske komisije, je jasno, da je lahko ta samo do leta 2025, je spomnil.
 

Plin, prehodni energent v naslednjih treh desetletjih

Infrastrukturni minister je sicer poudaril še, da je v Šaleški dolini zelo veliko znanja na področju pridobivanja električne energije, vendar trendi v svetu kažejo, da bo plin najverjetneje prehodni energent za naslednjih 30 ali 40 let. Ob opuščanju premoga bo treba zagotoviti nek zunanji vir, to pa bi lahko bil tudi plin.

»Infrastruktura v Tešu je že vzpostavljena, znanja je dovolj, zato ne vidim večjih težav, da gremo v to,« je še dejal in dodal, da časa za odločanje ni več veliko. Odločitve je potrebno sprejeti do konca leta ter do takrat tudi pripraviti in sprejeti zakon o postopnem zapiranju rudnika.

Vrtovec si želi, da bi vse postopke peljali v soglasju s HSE, Tešem in Premogovnikom Velenje, pa tudi občinama Velenje in Šoštanj. Ti imata trenutno še vedno različne poglede, a minister zagotavlja, da ljudje ne bodo brez služb. Na vprašanje, ali je morda vendarle čas, da država prizna zablodo z vlaganjem v Teš 6, je odvrnil, da se ne želi ukvarjati s svojimi predhodniki, pač pa je tukaj zato, da se ukvarja s sedanjimi razmerami.

Po besedah državnega sekretarja Blaža Košoroka je letnica 2033 predlog strokovne skupine, kakšna bo politična odločitev, pa je stvar razprave vlade, zato je potrebno na dokončno odločitev še počakati.



Za reševanje finančnega položaja HSE je po njegovih besedah na mizi več rešitev, ki pa jih za zdaj še temeljito preučujejo. Med temi omenja modernizacijski sklad, drug predlog je podnebni sklad, vendar za nove projekte, medtem ko bosta HSE in Teš morala za tekoče poslovanje poskrbeti sama. Še ena od možnosti je tudi mehanizem CRM, ki pa je časovno omejen do leta 2025.

»Teš predstavlja tretjino slovenske energetike, zato ne moremo kar zamahniti z roko, da bo zdaj tega konec. Ta prihodnji izpad bo potrebno v naslednjih 10 do 12 letih z nečim nadomestiti, predvsem z obnovljivimi viri energije, ki pa so nezanesljivi, lahko tudi z uporabo zemeljskega plina, pa tudi z razmislekom o drugem bloku nuklearne elektrarne,« je dejal Košorok.

Generalni direktor Premogovnika Janez Rošer je dejal, da ta trenutek projektov, ki bi rešili situacijo, ni. Na eni strani imajo veliko željo ohraniti to energetsko lokacijo, kar pa za sabo ne bo potegnilo velikega števila zdaj zaposlenih. Premogovnik razpolaga z zemljišči, ki so še del aktivne infrastrukture, a bodo postopoma šla v drugi rabo.

Da ne bi ponavljali napak Zasavcev

»Zapiranje bo zahtevalo svoj čas in s pametnim pristopom ter odgovornim ravnanjem vseh lahko ljudem omogočimo mehke metode upokojevanja ali prekvalifikacij. Ko bo prišel dan, nas čaka nekaj let intenzivnega dela, da spravimo premogovnik v primerno obliko in bo potrebno še vsaj nekaj sto zaposlenih. To nam daje nekaj manevrskega prostora,« je dejal Rošer, ki si ne želi, da bi ponovili napake iz Zasavja.



Po besedah velenjskega župana Petra Dermola je zaprtje premogovnika za mesto zelo velik izziv, tudi kar se tiče prostorskega načrtovanja, saj pretirano veliko prostora za širjenje gospodarstva nimajo. Ne boji se izziva odpiranja novih delovnih mest, bodisi v turizmu, proizvodnji in ostalih dejavnostih.

V Šoštanju se po besedah direktorja občinske uprave Draga Korena pripravljajo, tudi z gradnjo nove poslovne cone. Naslednje leto bo vsaj nekaj sto novih delovnih mest v podjetju Turna, zato jih za zdaj bolj skrbi zagotovitev delovne sile.

»Težko je reči, kdaj je najboljši čas za zaprtje. Kadarkoli to bo, pa bo težko vsaj za nekatere, kot je vselej ob zapiranju večjega števila delovnih mest. Potruditi se moramo, da ne pride do socialne bombe,« je dodal.

Ogorčeni sindikati

Nad zastavljeno letnico zaprtja pa niso navdušeni sindikalni predstavniki. Po besedah Branka Sevčnikarja je odločitev o njej popolnoma napačna, saj si v špekulativnih časih cen kuponov CO2 takšne napake po njegovem ne bi smeli dovoliti.

Napovedal je, da so socialni partnerji izrabili vse možnosti, ki so jih v teh procesih imeli, in očital, da niso bili deležni nobene temeljite javne razprave. Pozval je k morebitnemu ponovnemu premisleku, saj pozneje vrnitve nazaj ni. Njihove analize so pokazale, da je še najbolj primerna letnica 2042, ki je sprejemljiva tudi za EU.