Vse več nedovoljenega lobiranja odvetnikov in svetovalcev

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) čedalje pogosteje zaznava zakonsko nedovoljeno lobiranje odvetnikov in zunanjih svetovalcev. »Zaradi neporočanja o svojem delu bo komisija registriranim lobistom, ki niso izpolnili svojih obveznosti, izrekla upravne sankcije,« pravijo na KPK. Še naprej se bodo zavzemali predvsem za boljšo ozaveščenost o pomenu poročanja na področju lobiranja, zagovarjali bodo tudi nujne zakonske spremembe.

Aplikacija Erar razkrila sistemske napake pri upravi za javna plačila

KPK namreč v poročilu na področju lobiranja za leto 2024 znova ugotavlja, da je lobiranje premalo razumljeno, poročanje o lobističnih stikih ostaja nezadostno, zlasti na lokalni ravni, veliko večino lobiranja pa so izvedle izjeme. Komisija je v letu 2024 prejela 723 zapisov lobirancev, ki so skupaj poročali o 4044 stikih. Pri tem v 820 primerih ni šlo za lobiranje, kar predstavlja kar 20 odstotkov vseh poročanih stikov. Izstopa zlasti državni zbor, kjer je bilo skoraj 45 odstotkov prijavljenih stikov napačno označenih kot lobističnih.

Slabo poročanje na lokalni ravni

O stikih je sicer poročalo 45 različnih institucij, med njimi največkrat ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (1064 stikov), sledili so državni zbor, ministrstvo za zdravje ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Komisija poudarja, da so le tri občine skupaj poročale o 11 stikih. »Trend slabega poročanja na lokalni ravni je skrb vzbujajoč, zato je komisija konec lanskega leta na vseh 212 občin naslovila dopis, v katerem je na preprost način (ponovno) pojasnila institut lobiranja in opozorila na dolžnost poročanja – tako kot že v preteklih letih,« pravijo na KPK.

Lobiranci so v svojih zapisih navedli več interesnih organizacij, kot pa so te poročale o svojih aktivnostih. Zgodilo se je tudi obratno – lobiranci (funkcionarji, javni uslužbenci) niso poročali o določenih stikih, medtem ko interesne organizacije so. Največ lobističnih aktivnosti sta lani izvedla Renault in njegova hčerinska družba Revoz (skupaj 351), sledijo Trgovinska zbornica Slovenije, Telekom Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije.

Prekrškovni postopki proti lobistom

Konec leta 2024 je bilo v register vpisanih 85 lobistov, a le 13 od njih je lani dejansko lobiralo. Kot navaja KPK, jih je o svojih aktivnostih poročalo 60, kar je 70 odstotkov, preostale bo komisija zaradi neporočanja ustrezno obravnavala. V letu 2024 je komisija sicer uvedla 82 prekrškovnih postopkov v povezavi z zaznanimi kršitvami s področja lobiranja, od tega deset na podlagi prijav.

Večino lobiranja pa so tudi letos opravile izjeme – v kar 98 odstotkih so lobirali neregistrirani lobisti. Komisija pri tem poudarja, da trenutna ureditev dopušča obvode in ne omogoča učinkovitega nadzora, zato si bo še naprej prizadevala za spremembe zakonodaje (odprava izjem, poenotenje rokov za poročanje in ostrejši kriteriji za pridobitev statusa lobista).

»Dolžnost lobiranca je, da preveri in prepozna status tistega, ki lobira. Izvoljeni predstavnik interesne organizacije lahko kot izjema pri registraciji lobistov lobira le za svojo interesno organizacijo, ki nima zakonitega zastopnika – tako je lani s sodbo določilo vrhovno sodišče. Ne glede na to komisija ugotavlja, da so lobiranci pogosto poročali o sestajanju z izvoljenimi predstavniki, pri tem pa niso preverili, ali to dejansko so,« opozarjajo na KPK. Dodajajo, da odvetniki in zunanji svetovalci v imenu svojih strank ne smejo lobirati, če niso registrirani kot lobisti.