Z novim Erarjem do večjega nadzora nad javnim denarjem

Po okriljem Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zaživela prenovljena aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji – Erar. »Namen novega Erarja je krepitev preglednosti in nadzora nad porabo javnega denarja. Verjamemo, da smo s tem naredili nov korak k še večji odgovornosti pri razpolaganju z javnim denarjem in zmanjšanju tveganj za korupcijo,« je ob predstavitvi novega Erarja izpostavil predsednik KPK Robert Šumi.

KPK ovrgla očitke zoper Švagana v aferi Spirit

V zadnjih 14 letih obstoja Erarja oziroma njegovega predhodnika Supervizorja se je aplikacija razvijala in nadgrajevala. S spremembami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) konec leta 2020 pa je Erar dobil zakonsko podlago za svoje delovanje. V novi aplikaciji Erar tako najdemo podatke o prejemnikih in darovalcih daril, boljši vpogled v lobistične stike, preglednejši prikaz sprememb premoženjskega stanja funkcionarjev nad 10.000 evrov in brez omejitev pri nepremičninah, davčne dolžnike, prikaz nakazil prejemnikov v tujino ter plačil fizičnim osebam nad plačo predsednice republike (6415 evrov) kot tudi sponzorskih, donatorskih, svetovalnih in drugih intelektualnih pogodb. Podatki se zajemajo zadnjih deset let, razen lobiranja – pet let, in spremembe premoženjskega stanja – od leta 2022. Prenova aplikacije je stala 297.000 evrov.

Lobistični stiki

Podatki o lobističnih stikih (glej graf) razkrivajo, da je najpogosteje lobirala Gospodarska zbornica Slovenije, takoj za njo pa trgovinska in obrtno-podjetniška zbornica. Med gospodarskimi družbami je največ, 313 lobističnih stikov imel večinsko državni Telekom Slovenije, nato Vzajemna zavarovalnica in proizvajalec gradbenega materiala Alpacem Cement. Če seštejemo skupaj lobistične stike Renaulta in njegove hčerinske družbe Revoza pa se s 398 stiki zavihtita pred Telekom. Največ, kar 64 odstotkov prijavljenih lobističnih stikov je osebnih, slaba četrtina pa po elektronski pošti. Med lobiranci pričakovano prednjači državni zbor, sledi pa ministrstvo za gospodarstvo. V preteklih mandatih, ko je bilo pristojno še za tehnologijo, je skupaj prijavilo 2946 stikov, v mandatu te vlade, ko je pristojno še za turizem in šport, pa 1470 stikov.

LobisticniStiki Foto Dk Igd

Premoženjsko stanje funkcionarjev

V Erarju najdemo tudi spremembe premoženjskega stanja javnih funkcionarjev. Tako lahko razberemo, da se je predsednik vlade Robert Golob konec leta 2023 odsvojil pravice, povezane z 229 kvadratnih metrov veliko stavbo, in še deleže v osmih zemljiških parcelah. V istem času je pridobil premičnino in delež v gospodarski družbi, ki presega 10.000 evrov, gre za podjetje Star Solar, ki je bilo pred tem v lasti njegove žene. Pridobil je tudi vrednostne papirje in posojilo. Februarja 2024 je odsvojil nepremičnino, januarja letos pa prejel več kot 10.000 denarnih sredstev ter hkrati pridobil in prodal vrednostne papirje nad 10.000 evrov.

Finančni minister Klemen Boštjančič je doslej poročal o prodaji deležev v treh parcelah ter pridobivanju in prodaji denarnih sredstev in vrednostnih papirjev; nazadnje novembra lani. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je januarja letos pridobil premičnino in več kot 10.000 evrov vredno naložbo v gospodarski družbi. Minister za kohezijo Aleksander Jevšek je prav tako prejšnji mesec pridobil več kot 10.000 evrov denarnih sredstev.

Podpredsednik vlade in minister za Slovence po svetu Matej Arčon je oktobra lani postal polovični lastnik 300 kvadratnih metrov velike stavbe in dveh zemljišč. Hkrati je prijavil tudi več kot 10.000 evrov dolga. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni prijavila spremembe premoženja, prvak opozicije Janez Janša pa je sredi julija 2022 prodal dve večji zemljiški parceli.

Ustavna presoja

Ker je bila v pripravi prenovljene aplikacije Erar napovedna objava transakcij subjektov javnega prava, je državni Gen-I v začetku letošnjega leta na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo tistega člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki predvideva objavo transakcij glede donatorskih, sponzorskih, svetovalnih, avtorskih pogodb in drugih za intelektualne storitve ter podatke o fizičnih osebah, ki so imetniki transakcijskih računov ter katerih prejemniki presegajo mesečno bruto plačo predsednika republike.

Ustavnemu sodišču so predlagali zadržanje izvajanja zakonskega člena in s tem objave novega Erarja, a niso bili uspešni. Šumi je povedal, da to ne vpliva na prikaz podatkov, da pa bodo počakali na odločitev ustavnega sodišča in se v skladu s tem tudi ravnali.