Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v postopku predlaganja in imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića zaznala korupcijska tveganja, zato je vladi in uradniškemu svetu podala priporočili za izboljšanje transparentnosti postopkov in doslednejšo obrazložitev aktov pri preverjanju pogojev za zasedbo delovnih mest v državni upravi.

Generalni direktor policije odstopil, poteza za politiko pričakovana

Komisija je s tem postopek zaključila, a znova poudarja, da je upoštevanje njenih priporočil ključno za učinkovito upravljanje korupcijskih tveganj in preprečevanje kršitev.

Komisija je postopek začela septembra 2023 na lastno pobudo na podlagi poročanja medijev o pomislekih, ali Senad Jušić izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja policije. V predhodnem preizkusu je pridobila dokumentacijo ministrstva za notranje zadeve in uradniškega sveta. Kot je v izjavi za medije poudaril predsednik KPK Robert Šumi, so najprej počakali tudi na sodbo upravnega sodišča, ko so jo preučili, pa so lahko zavzeli celovito stališče.

Priporočila so vezana na transparentnost, ki je »predpogoj za to, da se v javnosti ne ustvarja dvoma, da je v tej zadevi šlo karkoli narobe«. Izdali so jih z namenom, da se preprečijo korupcijska tveganja. »Kajti v tej zadevi smo jih identificirali ravno zaradi razloga, ker je bil postopek netransparenten oziroma ne dovolj transparenten in ne dovolj dobro obrazložen,« je dejal. Iz tega se lahko, kot je doal, razvije tudi neenakopravna obravnava kandidatov.

Pravna stroka: Šef policije naj odstopi

Komisija poudarja, da sicer ni pristojna za presojo zakonitosti sprejetih sklepov in odločb – to je v izključni pristojnosti sodišč. »Kljub temu so postopki predlaganja in imenovanja kandidatov za zasedbo najvišjih delovnih mest področje, kjer komisija za krepitev delovanja pravne države deluje kot varuh javnega interesa. Izidi teh postopkov namreč neposredno vplivajo na delovanje ključnih državnih institucij, zato morajo biti transparentni in legitimni. V nasprotnem primeru lahko oblast izgubi zaupanje javnosti, kar je prvi pogoj za dobro delovanje države, hkrati pa morebitno neustrezni postopki izbire neprimernih oseb zmanjšajo učinkovitost institucij in povečujejo tveganje za delovanje v nasprotju z integriteto,« so zapisali v sporočilu za javnost.

V konkretnem primeru je KPK ugotovila, da so posamični akti preslabo obrazloženi, kar lahko vodi v nedosledne odločitve, neenakopravno obravnavo kandidatov, zlorabo pooblastil pristojnih za sprejemanje odločitev ter posledično v izgubo zaupanja javnosti v državne institucije in pravno državo.

Podpredsednik vlade Matej Arčon je v izjavi za medije po seji vlade dejal, da vsebine priporočil ne pozna, zato jih bodo na vladi najprej preučili in se nato ustrezno odzvali. »Treba bo preveriti njihova priporočila in če so seveda smiselna, jih tudi upoštevati.«