Ljubljana – »Če vsebin, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo, ne bo mogoče izpeljati in se bomo zapletali z različnimi ideološkimi spopadi, bo čas za premislek, ali ima smisel to sodelovanje nadaljevati,« je včeraj povedala predsednica Desusa
Aleksandra Pivec, pri čemer se zdi, da je bil njen nagovor bolj kot grožnja največji parlamentarni stranki SDS in predsedniku vlade
Janezu Janši namenjen pomiritvi pretežno levo politično usmerjenega članstva stranke.
Naši sogovorniki iz Desusa namreč opozarjajo, da ob nadaljevanju nesprejemljivih dejanj, kakršna so zapis o komunističnih medijih vladnega urada za komuniciranje, spremno pismo zunanjega ministra
Anžeta Logarja o razmerah v slovenskem pravosodju, kolumna predsednika vlade Janeza Janše o medijih, objavljena na spletni strani vlade, ter seveda nesprejemljivo tvitanje, vodstvo stranke ne bo moglo umirjati strasti na terenu in ne bo več pripravljeno tolerirati potez SDS. »Dejstvo pa je, da v nekaterih točkah tudi naši člani niso zadovoljni z dogajanjem,« je komentiral tudi predsednik sveta Desusa
Tomaž Gantar in dodal, da je bilo za stranko sodelovanje v desni vladi vedno težavno, saj da so se na terenu začeli pojavljati pomisleki ob odpiranju ideoloških tem in tudi o tem naj bi razpravljali na jutrišnji seji sveta stranke.
6 pokrajinskih odborov (od desetih) Desusa je že pred nekaj tedni zahtevalo sklic sveta stranke, a ga zaradi omejitev gibanja med občinami prej kot jutri zato niso mogli organizirati.
Le prazne grožnje?
»Živimo v svobodni državi in povsem sprejemljivo je, da ima predsednik vlade lastno mnenje o situaciji v širši družbi in ga tudi javno izraža. Ampak ker gre za osebno mnenje, in nikakor ne stališče vlade kot organa izvršilne oblasti, bi bilo prav in pošteno, da ga objavi na svojih osebnih spletnih kanalih ali pa recimo na spletni strani stranke SDS, če to mnenje pripada tudi največji parlamentarni stranki,« komentira analitik in urednik
Domovina.je Rok Čakš zadnjo potezo, ki je razburila, in dodaja, da je zato s tega vidika določeno nelagodje med koalicijskimi partnerji nedvomno na mestu, saj se verjetno večina ali pa prav vsi z zapisanimi stališči predsednika vlade najbrž ne morejo poistovetiti.
In to so poleg Desusa nedvoumno izrazili tudi v SMC, vodja poslanske skupine
Janja Sluga je tako navedla, da takšen način komuniciranja politike z mediji zagotovo ni nekaj, kar bi prispevalo k večji verodostojnosti obeh strani, medijev in politikov, od Logarjevega dopisa o pravosodju pa so se distancirali.
Opozicija bo zaradi Logarjevega dopisa o pravosodju zahtevala sklic skupne seje odbora za zunanjo politiko in odbora za pravosodje, podoben odziv se napoveduje tudi za zapis predsednika vlade o medijih.
A da bi katera od koalicijskih strank zaradi tega izstopila iz koalicije, se zdi malo verjetno. Tako Desusu, še bolj pa SMC namreč ne diši možnost novih predčasnih volitev, saj je vprašanje, ali bi se lahko znova prebili v parlament. Konstruktivne nezaupnice vladi in oblikovanje alternativne vlade brez sodelovanja SMC, ki pa je po aferi z nabavami zaščitne opreme še bolj odvisna od SDS, ni mogoče izpeljati, saj je zanjo potrebnih 46 poslanskih glasov. Opozicija poleg tega ni enotna, je brez pravega vodje, zato tudi oblikovanje tehnične vlade, za katero je nujna močna koordinacija, po izkušnji s koalicijo
Marjana Šarca ni realno.
V nekaterih točkah tudi naši člani niso zadovoljni z dogajanjem, je odpiranje ideološkeih tem komentiral predsednik sveta Desusa Tomaž Gantar.
Padec vlade in predčasne volitve prav tako niso resna opcija zaradi pričakovanega drugega vala epidemije novega koronavirusa v jesensko-zimskem času, ko bi bilo težko izpeljati predvolilno kampanjo in volitve. Slovenija poleg tega potrebuje resno operativno vlado zaradi priprav na predsedovanje EU. »To bo šele prva bitka in po njej se duhovi pomirijo. Zato je zdaj malo verjetno, da bi Desus koalicijo zapustil,« ocenjuje
Bogdan Biščak, nekdanji politik.
Poleg tega pa – kot poudarja analitik
Luka Lisjak Gabrijelčič – Desus niti ni »jeziček na tehtnici«. Koalicija SDS, SMC in NSi bi lahko vladala s podporo SNS, kar pa bi bila v določenih pogledih manj zanesljiva kombinacija, zato – kot izstavlja Rok Čakš – bodo (ne)umestnost tovrstnih soloakcij njega in ministrov SDS koalicijski partnerji za tesno zaprtimi vrati slej kot prej morali razčistiti, če Janša želi ohraniti trdnost koalicije na dolgi rok.
Desus je bil tudi v vseh vladah od leta 1997 do danes, z izjemo polletne Bajukove vlade leta 2000, in težko je verjeti, da bi se tokrat temu odpovedal. Tudi znotraj stranke namreč prevladuje mnenje, da bi stranka v opoziciji le težko obstala.
Kakšne so vsebinske zahteve Desusa?
V roku nekaj tednov bi – vsaj tako upajo v Desusu – lahko začeli tudi teči postopki za ustanovitev urada za demografijo, h kateremu so se stranke zavezale v koalicijski pogodbi. Tako bi lahko bil ustanovljen pred poletjem. Za zdaj menda še ni dogovorjeno, kdo ga bo vodil, a imajo v naboru že nekaj imen, na koncu pa bo odločilno tudi mnenje kadrovske komisije stranke. Za Desus ključna je tudi ustanovitev demografskega sklada, o katerem, kot je Aleksandra Pivec napovedala, bi se širše koalicijsko usklajevanje lahko začelo jeseni.
SMC oslabljena
O enotnosti so v SDS, SMC, NSi in Desusu že razpravljali na zadnjem koalicijskem vrhu, a le, kar zadeva očitane nepravilnosti pri nabavi zaščitne in medicinske opreme in podporo gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku pri interpelaciji. Že jutri se bo na to temo nadaljevala seja komisije za nadzor javnih financ, dan kasnje pa bo državni zbor obravnaval še vladno poročilo -– takrat naj bi bil pred državnim zborom navzoč tudi gospodarski minister –, v katerem je vlada Janeza Janše večji del odgovornosti za težave pripisala prejšnji vladi Marjana Šarca.
Zdravko Počivalšek po mnenju analitika svojega dela v takšnih pogojih objektivno ne bo mogel resno opravljati. FOTO: Jure Eržen
SDS po besedah politologa
Igorja Lukšiča sicer ne more žrtvovati prvaka SMC, saj bi to preveč zamajalo trdnost koalicije in dodaja, da gre za trdno druščino, ki ne bo razpadla zaradi nizke javne podpore ali nekaj tisoč demonstrantov. »Ker vlada, ki je po položaju zaradi odgovornosti do države kot celote najbolj poklicana, da umirja žogo, tega očitno ne namerava storiti, se bo konflikt še intenziviral,« še napoveduje.
Politično moč prvaka SMC Zdravka Počivalška pa so očitane nepravilnosti močno oslabile, in kot ocenjuje
Brane Gruban, strokovnjak za komuniciranje, svojega dela v takšnih pogojih in pritiskih v medijih ter v javnosti objektivno ne bo mogel resno opravljati. K temu, dodaja, pa niso pripomogli le politični nasprotniki iz opozicije, ampak ministrovo »nezaslišano arogantno in naduto pojavljanje v javnosti, lesena in vzvišena, pokroviteljska komunikacija, netelevizična pojavnost«.
Komentarji