Vožnja z avtovlakom zdaj zgolj sanje

Ljubljana, Koper - Ste kdaj pomislili, kako lepo bi bilo, če bi se konec tedna ali tudi med tednom  hoteli peljati iz notranjosti države proti morju, pa se ne bi radi cijazili dve ali celo tri ure v prometnih zastojih, ne bi trpeli vročine in še kaj drugega, pač pa bi zapeljali na železniško postajo, na avtovlak in se z njim pripeljali v Koper dobro uro kasneje, spočiti in z opravljenim branjem sporočil, časopisov, knjig. Pozabite, to so danes samo sanje, morda bo čez 10 let drugače.

V Sloveniji imamo samo en pravi avtovlak. Ta pelje med Gorenjsko in Primorsko enkrat dnevno med Bohinjsko Bistrico in Novo Gorico (61 kilometrov), štirikrat dnevno med Bohinjsko Bistrico in Mostom na Soči. Cena za prevoz avta in šoferja je 14 evrov, vsak sopotnik doplača 5,8 evra, otroci pa imajo 50-odstotni popust. Vlak vozi vsak dan, vse leto in vlak je, poleti še posebej, polno zaseden. Potniki privarčujejo čas, kilometre in prispevajo k čistejšemu okolju.



Zagotovo ste že pomislili, kako lepo bi bilo, če bilo kaj podobnega možno tudi na slovenskih najbolj prometnih, nevarnih in okolju zelo neprijaznih cestah, kot je predvsem poleti avtocesta med Mariborom in Koprom. V časih bivše države smo za pot med Ljubljano in morjem po stari cesti potrebovali približno dve uri, zdaj pa se ti časi vračajo in za to pot porabimo vsako leto nekaj več časa. 



Zamisli o avtovlakih do morja seveda niso znanstvena fantastika. Leta 2013 in 2014 je nizozemska agencija Euro Express Treinchartert skupaj s Slovenskimi železnicami organizirala po deset voženj v poletju z vlakom od Nizozemske skozi Ljubljano do Kopra. Razdaljo kakih 1265 kilometrov je vlak prepeljal v 20 urah. V vlaku je bilo po 400 potnikov. Prevoz avtomobila proti jugu je stal 329 evrov, v obratno smer pa 269 evrov. Poleg tega je bilo treba plačati še prevoz oseb v spalniku. Gostje so bili namenjeni predvsem v hrvaško in slovensko Istro, nekaj tudi v Dalmacijo ali Italijo. Vozil je zgolj dve sezoni. Agencija je organizirala podobne vlake še proti Franciji in Italiji in potem kmalu zašla v težave in stečaj.

Iz avstrijskega Beljaka vozi dvakrat tedensko avtovlak za Odrin (v Turčiji, pri bolgarski meji). Prevoz organizira agencija Optima Tours. Vožnja z avtom in dvema osebama na vlaku stane v obe smeri 1714 evrov. Za  1432 kilometrov dolgo pot, ki jo z avtom prepeljete v 15 urah, vlak na jug potrebuje 32 ur, nazaj pa 34 ur. 
 

Kaj pa, če bi vlaki prevažali tovornjake?

Slovensko podjetje Adria Kombi prevaža za avstrijske naročnike tovornjake z vlakom iz Maribora za 280 kilometrov oddaljen Wels pri avstrijsko-nemški meji. Tovornjak, ki skupaj z blagom ne tehta več kot 44 ton, mora za eno smer odšteti 455 evrov. Adria Kombi odpravi na dan po dva vlaka, enkrat ali dvakrat na teden tudi po tri vlake, Na vsakem vlaku odpeljejo po približno 25 tovornjakov. V glavnem gre za tovornjake izven EU, predvsem iz Turčije, morda tudi Ukrajine.

Na ta način Avstrija skrbi za zmanjševanje vplivov na okolje in za varnejši promet. Seveda je tak ukrep možen samo pod tremi pogoji, pojasnjuje Rok Svetek iz družbe Adria Kombi. »Na prvem mestu mora imeti država na voljo dovolj prostora na železniških progah. Poleg tega Avstrija s omejuje število dovolilnic za prevoznike izven EU in subvencionira tak prehod tovora s cest na tire.« pravi Rok Svetek in ocenjuje, da se samo iz Turčije po več poteh v Nemčijo in druge EU države poda vsako leto po več sto tisoč tovornjakov. Nekaj jih potuje preko Bolgarije in držav bivše Jugoslavije, nekaj jih potuje po morju do Romunije in nadaljuje pot preko Madžarske, kar veliko pa jih ubere pot preko Trsta. Toda iz tržaškega pristanišča potuje po železnice samo približno 25 odstotkov vsega tovora in le kakih 20 odstotkov tovornjakov prepeljejo z vlakom, čeprav ta delež zadnja leta skokovito povečujejo.



Generalni direktor SŽ Dušan Mes pravi, da je trenutno iluzorno razmišljati o večjem pretovoru  avtov po tirih, ker so slednji v glavnem zasedeni. »Za naše ceste niti ni največji problem Luka Koper. Iz našega pristanišča gre približno 60 odstotkov tovora že zdaj na železnice. Seveda ga bo šlo še več, ko bo čez 6 ali 7 let zgrajen drugi tir. Največjo obremenitev za naše ceste predstavlja tranzit iz vzhodnih držav proti Italiji. Največ tovornjakov vozi  preko Nove Gorice in  Sežane  v Italijo. Če bi hoteli spraviti več tovornjakov ali njihovega tovora na vlak, bi morali imeti proste zmogljivosti, uvesti bi morali omejitev dovolilnic, in vožnjo tovornjakov po cestah uravnavati s cenovno politiko.  V Avstriji imajo še več dodatnih omejitev. Voznik tovornjaka mora imeti v času vožnje čez Avstrijo enako plačo, kot jo ima avstrijski šofer.

Prevoz avtov z vlaki bo aktualen potem, ko bomo najprej poskrbeli za potnike. Najprej bi radi postopoma dosegli preusmeritev potnikov iz lastnih avtov na vlak. Ob železniških postajah vsaj večjih mest bi morali načrtovati večja parkirišča. Konec leta bomo pridobili nove potniške vlake (za 52 vlakov bodo SŽ odštele 320 milijonov evrov), ki bodo omogočile hitrejšo in udobnejšo vožnjo.  Že prihodnje leto bi radi dosegli, da bi pot iz Maribora do Ljubljane z vlakom trajala 90 minut, kasneje, ko bodo odpravljene vse ovire, pa le 70 minut,« trdi Mes.



»Podoben načrt imamo tudi za pot proti Kopru. Vzporedno z drugim tirom bi morali  skrajšati pot med Borovnico in Pivko tako, da bi zgradili dva posvem nova odseka prog. To bi se moralo skupaj z drugim tirom zgoditi najkasneje v 10 letih. Tedaj bi  lahko dosegli, da bi vožnja z vlakomiz Ljubljane do Kopra trajala 57 minut, iz Maribora do Kopra pa le deset minut več kot dve uri. Za vse izboljšave na tej progi bi morali ne računajoč drugeg atira investirati še kaki dve milijardi evrov, to pa je za za Slovenijo povsem dosegljiv cilj,« trdi Dušan Mes, ki pravi, da avtovlaki v zdajšnjih razmerah, ko je proga do morja povsem zasedena s tovorom, ne pridejo v poštev. Koper je glede na svoj pomen in interes najbolj zapostavljeno mesto, kar se potniških vlakov tiče, saj do njega pripelja samo en potniški vlak na dan. V štirih drugih primerih je treba v Divači prestopiti na avtobus. To pa je zato, ker  SŽ in država dajeta prednost tovoru.