Med kandidati z največ preferenčnimi glasovi Gregorčič in Stevanović

Na nedeljskih volitvah v evropski parlament je v vseh osmih volilnih enotah zmago osvojila SDS, ki bo, kot je znano, imela štiri evropske poslance. Prav tako v vseh volilnih enotah je bila drugouvrščena lista Gibanja Svoboda, ki bo imela dva evropska poslanca.

SDS je največ glasov dobila na Ptuju, in sicer 36,83 odstotka, prav tako visoke deleže je dosegla v Celju (35,21 odstotka) in Mariboru (34,66). V Novem mestu je ta stranka dobila 31,32 odstotka glasov, v Kranju 30,64, v volilni enoti Ljubljana Bežigrad 27,44, v Postojni 26,61, v Ljubljani center 25,64 odstotka. 

Katerih deset kandidatov je prejelo največ preferenčnih glasov

Kot je znano, so se v evropski parlament uvrstili Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims, Zala Tomašič iz SDS, Irena Joveva in Marjan Šarec iz Gibanja Svoboda, Matjaž Nemec iz SD, Matej Tonin iz NSi in Vladimir Prebilič iz stranke Vesna. To je devet poslancev, ki se selijo v Bruselj, medtem, ko sta se med deset poslancev z največ preferenčnimi glasovi uvrstila še Peter Gregorčič iz SLS in Zoran Stevanović iz Resnice. Branko Grims je bil po prejetih referenčnih glasovih na 11. mestu.

• Romana Tomc (SDS) 73.369
• Irena Joveva (GS) 70.707
• Vladimir Prebilič (VESNA - ZELENA STRANKA) 52.096
• Peter Gregorčič (SLS) 32.024
• Zala Tomašič (SDS) 26.799
• Matjaž Nemec (SD) 25.464
• Matej Tonin (NSi) 16.582
• Milan Zver (SDS) 15.747
• Zoran Stevanović (Resnica) 14.508
• Marjan Šarec (GS) 14.473

Neveljavnih 4,4 odstotka glasovnic

Po delnih neuradnih podatkih je bilo od približno 698.500 oddanih glasovnic neveljavnih skoraj 31.000, kar je 4,4 odstotka. Leta 2019 je bilo oddanih glasovnic približno 492.500, neveljavnih pa je bilo takrat skoraj 10.400 ali 2,1 odstotka glasovnic. To pomeni, da jih je bilo letos neveljavnih 2,3 odstotne točke več kot leta 2019.

Čeprav je SDS v vseh osmih volilnih okrajih premagala Gibanje Svoboda, je prvak slednje Robert Golob izrazil zadovoljstvo z izidi. FOTO: Črt Piksi/Delo

Na evropskih volitvah so volivci izrazili svojo voljo tako, da so obkrožili zaporedno številko liste, za katero so želeli glasovati. Preferenčni glas pa so lahko oddali tako, da so obkrožili številko pred imenom in priimkom kandidata. Pri tem je bilo treba preferenčni glas dati kandidatu iste liste, za katero so glasovali, sicer glasovnica ni veljavna. Če je volivec obkrožil le ime kandidata, se šteje tudi glas za listo, ki ji pripada, in je torej glasovnica veljavna.

Tokrat najnižji prag doslej

Volilni prag na volitvah v evropski parlament, ki v Sloveniji ni natančno določen, je bil tokrat najnižji doslej. Stranki NSi se je, kot kažejo delni neuradni izidi, namreč uspelo v evropski parlament prebiti z manj kot 7,7 odstotka glasov, v poslanske klopi bo sedel Matej Tonin. Doslej je bil najnižji prag 8,08 leta 2014.

Ker v Sloveniji ni določen volilni prag, je število glasov, potrebnih za vstop v evropski parlament, odvisno od vsakokratne volilne udeležbe.

Leta 2014 se je z doslej najnižjim deležem glasov za listo uspelo v evropski parlament uvrstiti Tanji Fajon, ki je bila sicer druga na kandidatni listi SD. Medtem je bilo pred petimi leti za osvojitev poslanskega mandata potrebnih 11,12 odstotka glasov, kolikor jih je tedaj prejela NSi, poslanski mandat pa je dobila nosilka liste Ljudmila Novak. Najvišji volilni prag doslej pa je bil leta 2004, ko je ZLSD za uvrstitev v evropski parlament potrebovala 14,15 odstotka glasov. Z zadnjega mesta na listi je poslansko mesto osvojil Borut Pahor.

V klopi evropskih poslancev bo sedel tudi Matej Tonin. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

Volitve evropskih poslancev iz Slovenije sicer ureja poseben zakon, ki določa, da se volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je celotno območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo kandidatov, označijo pa lahko na tej listi tudi enega kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi (preferenčni glas).

Delitev poslanskih mest med liste kandidatov se opravi na ravni celotne države. Pri dodelitvi poslanskih mandatov posameznim kandidatnim listam se uporablja d'Hondtov sistem. Skladno s tem se poslanska mesta v Bruslju dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo, letos torej devet. Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.