Bolj kot volitev se bojim posledic ukrajinske krize

Prvi dan kampanje je vodil sejo vlade. Premier Janez Janša je bil namreč v Bruslju na srečanju voditeljev članic EU, zveze Nato in skupine G7. Usklajevali so ukrepanje v odzivu na rusko invazijo v Ukrajini. Posledice ukrajinske krize, je dejal Zdravko Počivalšek, me skrbijo bolj kot rezultat državnozborskih volitev, saj bo EU, ob Rusiji, plačala najvišjo ceno te krize.

Ursula von der Leyen, predsednica evropske komisije, in predsednik ZDA Joe Biden sta se prejšnji teden sicer dogovorila o dobavi 50 milijard kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA v EU na leto. Tako bi lahko EU po njunih napovedih nadomestila tretjino nakupov zemeljskega plina iz Rusije. V New York Timesu so ob tem ocenili, da v ZDA ni dovolj zmogljivosti za povečanje izvoza plina, Evropa pa nima dovolj naprav, ki bi ji omogočile tolikšno povečanje uvoza.

Umar bo popravil ocene

Lanska rast bruto domačega proizvoda Slovenije je bila tudi zaradi ukrepov vlade 8,1-odstotna, se je pohvalil gospodarski minister, posledice ukrajinske krize pa bodo postepidemični gospodarski zagon oziroma pričakovano okrevanje po epidemiji zavrle. Koliko in za kako dolgo, v tem trenutku ni jasno; skrbijo cene energentov, dobavni roki vhodnih materialov, razpoloženje gospodarstvenikov se zato slabša, kazalniki zaupanja potrošnikov pa tudi.

Na dnevnem redu četrtkove seje, ki jo je vodil Počivalšek, je bila tudi obravnava najnovejše gospodarske napovedi, ki so jo pripravili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Vendar obravnave ministrski kabinet ni končal. Predvidoma naj bi jo ta teden.

Razlogi za prestavitev obravnave uradno niso znani, tudi gospodarski minister, ki tokrat na državnozborske volitve odhaja na skupni listi več strank gibanja Povežimo Slovenijo, o tem ni želel govoriti. Po naših informacijah pa bo moral Umar napovedi popraviti; razprava je namreč tekla v smer, da ni upošteval investicij iz sklada za okrevanje in odpornost (angl. Recovery and Resilience Fund) ter drugih investicij v dveh do treh letih.

Umar najverjetneje napoveduje nižjo gospodarsko rast od sprva predvidene, kar je seveda pomembno tudi za proračun – tako za njegovo prihodkovno kot tudi odhodkovno stran, vladi pa pred volitvami (pre)črnoglede makroekonomske napovedi niso v prid.

Napovedi Umarja, ki jih pripravi dvakrat na leto, so za vlado strokovna podlaga za pripravo proračuna ter za vodenje ekonomske politike. Zadnjo so objavili septembra lani, ko so Sloveniji za letos napovedali 4,7-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa naj bi bila 3,3-odstotna.

Špekulacije, ki so se pojavile ob ustavitvi proizvodnje v novomeškem Revozu, da je negotova usoda tovarne, ki kot edina Renaultova tovarna izdeluje model twingo, električni twingo ter modela clio in električni smart, zaposluje pa nekaj več kot 2400 ljudi, je Počivalšek kategorično zanikal.

Na dan, ko smo ga spremljali, je kot običajno, vstal ob 5.30. Med jutranjimi opravili doma, ki ne izostanejo niti med kampanjo, sta bili telovadba in oskrba živine. Na pripombo, da je ob ministrsko-političnem zahtevnem urniku težko verjeti, da se vsako jutro ukvarja še s kidanjem gnoja v domačem hlevu ter molžo, nas je najprej podučil, da krav nima, ima pa telice, a te mleka ne dajejo. »In ja, vsak dan se ukvarjam z njimi. Le če sem zdoma, zanje poskrbi sosed ali sestra.«

Nizki udarci volilne kampanje

Pozivi k volitvam po pameti

Ima dva vladna šoferja, enega za jutranjo izmeno in drugega za popoldansko. V avtomobilu je vsak dan, če ni na cesti nepredvidenih dogodkov, vsaj poltretjo uro. Avto je njegova druga pisarna, v njej ima na poti iz Olimja do Ljubljane kolegije, dvakrat na teden tudi učne ure angleškega jezika.

Na prvi dan volilne kampanje ga je šofer odpeljal najprej do Celja na sejo sveta gospodarstvenikov savinjske regije, sledila je pot v Ljubljano, najprej na gospodarsko ministrstvo, ki ga vodi osem let, nato na sejo vlade ter nazaj v Celje na srečanje z regijskimi gospodarstveniki, na katerem so bili tudi kandidati gibanja Povežimo Slovenijo. Z govorniškega odra je bilo slišati pozive na volitve, h kontinuiteti dela aktualne vlade, saj da je učinkovita in razume gospodarstvo, ki si želi močne vlade.

Breda Arnšek  FOTO: Leon Vidic

Branko Meh  FOTO: Leon Vidic

Izidor Krivec FOTO: Leon Vidic

K volitvam »po pameti« je pozval v vlogi predsednika Regionalne gospodarske zbornice Celje Izidor Krivec, sicer predsednik uprave Celjskih mesnin in Počivalškov dolgoletni prijatelj. »Spoznala sva se po podpisu daytonskega mirovnega sporazuma, ki je končal vojno v BiH. Bila sva med prvimi gospodarstveniki, ki so po 22 urah naporne poti in mimo številnih nadzornih točk priromali v Tuzlo. Prodajala sva vsak svoje izdelke, jaz mlečne, on pa iz govejega mesa,« se spominja prvak stranke Konkretno, ki je tedaj vodil Mlekarno Celeia.

Gibanje Povežimo Slovenijo, sestavljajo ga stranke Konkretno, Zeleni Slovenije, Slovenska ljudska stranka, Nova ljudska stranka in Nova socialdemokracija, je vložilo liste kandidatk in kandidatov za državnozborske volitve v vseh osmih volilnih enotah. Imajo 87 kandidatov, saj bo predsednik državnega sveta in podpredsednik Konkretno Alojz Kovšca kandidiral v dveh okrajih.

Javnomnenjske ankete jim kažejo gotovi prestop parlamentarnega praga, a slabši rezultat od dvomestnega števila poslancev, ki ga napoveduje Počivalšek. K optimizmu naj bi napotovale ankete, ki so jih opravili v posameznih volilnih okrajih.

Do volitev bomo v prihodnjih dneh objavili še devet reportaž s predstavniki strank.