Galerija
Vlada po desni do investicij v vojsko
Finančno ministrstvo predlaga spremembe zakona o proračunu.
Levica je skupaj s stranko SD po sprejetju zakona v DZ vložila tudi več kot 28.000 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, a je koalicijska večina nato potrdila sklep o nedopustnosti referenduma. Opozicija se je na ustavno sodišče zato obrnila z zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega sklepa. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
10. 3. 2021 | 06:00
2:03
A+A-
Na finančnem ministrstvu predlagajo spremembe zakona o izvrševanju proračuna (ZIPRS), ki bi omogočile obrambnemu ministrstvu prevzemanje obveznosti za daljše časovno obdobje, kot ga sicer določa ZIPRS, če gre za investicije v Slovensko vojsko, ki so že predvidene s splošnim dolgoročnim programom njenega razvoja in srednjeročnim programom za njeno izvedbo.
S predlagano spremembo, ki naj bi jo vlada v državni zbor poslala v kratkem, se sicer le nadomešča dosedanjo dikcijo, v kateri je bilo to prevzemanje obveznosti v daljšem časovnem obdobju urejeno z nedavno sprejetim zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, katerega izvajanje pa je ustavno sodišče zadržalo 11. januarja.
»Očitno se vlada boji, da bo na ustavnem sodišču izgubila in išče nove načine, kako izvesti 780-milijonsko nabavo orožja,« je poteza vznejevoljila pritožnika na ustavno sodišče Luko Mesca, koordinatorja Levice, ki je tako že včeraj napovedal nasprotovanje spremembi ZIPRS. Ker pa tokratna zakonodajna sprememba (zakon, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna) še bolj jasno kot v izpodbijanem primeru (zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države) sodi med izjeme, zoper katere referenduma v skladu z ustavo ni dopustno razpisati, ta najverjetneje ne bo na sporedu.
Sama sprememba je po zatrjevanju obrambnega in finančnega ministrstva sicer nujna, saj je za nekatere vojaške investicije zaradi zahtevnih vojaških sistemov predviden dobavni rok tudi 18 mesecev in več od datuma podpisa pogodbe. Pred sklenitvijo vojaških investicij, ki bodo presegale omejitve, določene v ZIPRS, bo obrambno ministrstvo sicer potrebovalo predhodno soglasje vlade, kar bo po njihovem mnenju še dodaten nadzor zaradi zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti.
S predlagano spremembo, ki naj bi jo vlada v državni zbor poslala v kratkem, se sicer le nadomešča dosedanjo dikcijo, v kateri je bilo to prevzemanje obveznosti v daljšem časovnem obdobju urejeno z nedavno sprejetim zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, katerega izvajanje pa je ustavno sodišče zadržalo 11. januarja.
»Očitno se vlada boji, da bo na ustavnem sodišču izgubila in išče nove načine, kako izvesti 780-milijonsko nabavo orožja,« je poteza vznejevoljila pritožnika na ustavno sodišče Luko Mesca, koordinatorja Levice, ki je tako že včeraj napovedal nasprotovanje spremembi ZIPRS. Ker pa tokratna zakonodajna sprememba (zakon, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna) še bolj jasno kot v izpodbijanem primeru (zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države) sodi med izjeme, zoper katere referenduma v skladu z ustavo ni dopustno razpisati, ta najverjetneje ne bo na sporedu.
Sama sprememba je po zatrjevanju obrambnega in finančnega ministrstva sicer nujna, saj je za nekatere vojaške investicije zaradi zahtevnih vojaških sistemov predviden dobavni rok tudi 18 mesecev in več od datuma podpisa pogodbe. Pred sklenitvijo vojaških investicij, ki bodo presegale omejitve, določene v ZIPRS, bo obrambno ministrstvo sicer potrebovalo predhodno soglasje vlade, kar bo po njihovem mnenju še dodaten nadzor zaradi zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji