Višje plače učiteljev razlog za nezadovoljstvo ravnateljev

Ljubljana – Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan pravi, da zgolj zvišanje plač učiteljev ni edini razlog, da bodo premieru Marjanu Šarcu poslali pismo o položaju ravnateljev. Učitelji bodo namreč dobili dodaten strokovni naziv, ki bo spet omogočil višje plače, medtem ko so ravnatelji edini, pri katerih se strokovni nazivi pri plačah sploh ne upoštevajo. Sindikat vzgoje in izobraževanja (Sviz) bo ravnatelje, čeprav se z njihovo primerjavo plač ne strinja, podprl.

»Komaj za silo vzpostavljena razmerja med plačami vodilnih delavcev in učiteljev so spet porušena, ker bodo, ko bo kolektivna pogodba 1. 9. 2020 dokončno uveljavljena, najbolje plačani učitelji spet prišli v plačni razred, ki ga imajo ravnatelji manjših šol, to je 47. plačni razred. Če bo imel tak učitelj samo dve uri tedenske obveznosti nad sto odstotki, bo imel za devet odstotkov višjo plačo že v izhodišču, kot jo ima ravnatelj v najnižjem plačnem razredu. Ker ravnateljeva izhodiščna plača je hkrati tudi končna,« opozarja Pečan.

Dodaja, da če se ravnateljem plače ne bodo zvišale, bo decembra lani podpisan aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja pomenil le del anomalij: »V pripravi je še četrti strokovni naziv za učitelje, ki bo prinesel vsaj dva dodatna plačna razreda, kar pomeni, da bo učitelj s tem nazivom in razrednik, najverjetneje v 49. plačnem razredu, ki bo njegov izhodiščni. Torej dva plačna razreda nad ravnatelji na manjših šolah, katerih delo in odgovornost kljub vsemu nista primerljiva s tem, kar je delo učitelja. Predpostavljam odgovornega učitelja, ki dobro opravlja svoje delo, in dobrega ravnatelja.«


 

Štrukelj: Nekorektne primerjave

Lansko zvišanje plač ravnateljem in drugim direktorjem javnih zavodov je bil le popravek anomalij, razlaga Pečan: »Ravnatelji in direktorji smo kot prvi prišli v enoten plačni sistem že leta 2006 in plača se nam je začela zniževati. Ko so nam lani zvišali plače, sem spet dobil tako, kakršno sem imel pred 13 leti, to je 3300 evrov bruto.« Takoj doda, da so ravnatelji edini, ki se jim pri plačah strokovni nazivi ne upoštevajo. Kdaj bodo Šarcu poslali pismo, Pečan ni napovedal, je pa dejal, da je stanje skrb vzbujajoče: »Bojim se osipa. Dogaja se, da na nekaterih šolah težko dobijo pomočnika ravnatelja, ki so še bolj podplačani, saj poleg velike odgovornosti, ki jo imajo, še vedno poučujejo, kot tudi ravnatelji manjših šol. Danes se stokrat bolj izplača, da napreduješ v naziv svetnika, kmalu verjetno še v nov naziv, vzameš nekaj ur dodatne delovne obveznosti in imaš plačo, ki je enakovredna, kot če bi bil ravnatelj v 51. plačnem razredu. Z bistveno manjšo odgovornostjo, bistveno drugačnim delom in nalogami. In tako seveda ne more biti.«

Glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj je dejal, da primerjave med najbolje plačanimi učitelji, torej učitelji svetniki razredniki, in najnižje uvrščenimi ravnatelji niso ustrezne: »To je nekorektno. Primerjati moramo povprečne plače učiteljev in ravnateljev. Pri tej primerjavi pa so povprečne plače ravnateljev od 20 do 25 odstotkov višje od plač učiteljev. Povsem enaka zgodba bi bila v zdravstvu, kjer tudi ne moremo primerjati najbolje plačanih zdravnikov in direktorjev.« Štrukelj je dejal, da je res v pripravi dodatni naziv: »To je posledica bele knjige iz leta 2011, ki je uradni dokument te države. S tem želimo podaljšati karierni razpon učiteljev, ki je sicer najkrajši v javnem sektorju.« Štrukelj je sicer dejal, da bodo ravnatelje v njihovi zahtevi po višjih plačah v Svizu podprli, tako kot so jih že do zdaj.
 

Prihajajoče spremembe

Učitelji bodo v višje plačne razrede napredovali postopno, zadnja povišanja bodo septembra 2020. Do konca junija 2020 ne bo nobenih izplačil delovne uspešnosti oziroma stimulacije. Pečan bi raje videl, da bi napredovanje v plačne razrede zamenjala prav delovna uspešnost. Štrukelj odgovarja, da so si v Svizu do konca pogajanj prizadevali, da bi delovno uspešnost dobili že zdaj: »Država je trmasto vztrajala. Ker če se delovna uspešnost ne izplačuje, na leto privarčuje sto milijonov evrov. Vendar s tem izgubljamo enega ključnih motivatorjev. Izplačila so zadržana še za eno leto.«


Tako Pečan kot Štrukelj pa ugotavljata, da enotni plačni sistem v javnem sektorju ni dober oziroma da ne deluje. »Sistem, ki ga zgolj po nemarnosti še imenujemo enotnega, je čista fikcija in sistematično proizvaja neenake in krivične učinke za nekatere. Izrazito krajši konec potegne izobraževanje,« je dejal Štrukelj. Da bi ga bilo najbolje kar opustiti meni Pečan, ki dodaja, da bi plače morali urejati na vsakem ministrstvu posebej, denar tako ali tako odreja ministrstvo za finance: »Ministrstvo za javno upravo bi bilo treba ukiniti, ker je tako ali tako samo vmesnik med finančnim in drugimi ministrstvi. Vmesniki nič drugega ne počnejo, kot povečujejo stroške.«

Na ministrstvu za javno upravo so zapisali, da se spremembe sistema plač obetajo že letos: »Zavedamo se, da plačni sistem ni popolnoma idealen, vendar deluje. Razmerja med plačami posameznih poklicnih skupin so vsekakor ena najobčutljivejših točk tega sistema, so pa vsebina dogovarjanj med vlado in sindikati. Glede razmerja med plačo učitelja in ravnatelja ni zapisanega pravila. V plačnem sistemu javnega sektorja so vsekakor potrebne določene spremembe in izboljšave. Letos imamo predvideno posebno analizo o učinkih napredovanj in kariernega sistema, prav tako imamo že pripravljene nekatere spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, spremembe naj bi nastale tudi pri variabilnem delu plač.« Kakšne bodo, še ne pišejo.