Virus ogroža skrajšanje čakalnih vrst

Ali bodo v zdravstvu jeseni odpravljali čakalne dobe, ni jasno. Ministrstvo za zdravje je pripeljalo razpis za skrajšanje čakalnih dob do konca – pogodbe bo izbranim izvajalcem poslalo še ta teden –, toda po sestanku koordinacije zdravniških organizacij v torek so vodilni zdravniki ocenili, da zaradi naraščanja okužb načrtovano skrajšanje ne bo mogoče, kot je dejala predsednica zdravniške zbornice prof. dr. Bojana Beović.
 

Izbranih 62 ponudnikov

Razpis za 20.578 storitev za prav toliko prebivalcev v vrednosti 20 milijonov evrov je bil objavljen julija. Minister Janez Poklukar je sklep o izbiri izvajalcev izdal 27. avgusta. Na ministrstvu imajo pripravljene pogodbe za 62 izbranih izvajalcev. Prijavljenih je bilo 73, od teh je bilo 68 vlog pravočasnih in popolnih, razpisu pa jih je ustrezalo 62. Pogodbe bo predvidoma danes podpisala zdravstvena blagajna (ZZZS), nato jih bodo poslali v podpis ponudnikom, zatem pa imena izvajalcev sporočili ­javnosti.

Virus drži v šahu zdravnike in bolnike

Toda vse kaže, da v zdravstvu ne bodo zmogli dodatnega dela. Ozko grlo so predvsem anesteziologi, na katerih slonijo dobršen del pomoči bolnikom na intenzivnih oddelkih in vse operacije, medicinske sestre, ki vse bolj odhajajo, zaradi premeščanja zdravnikov in sester z vseh oddelkov h covidnim bolnikom jih bo primanjkovalo za redno zdravljenje drugih bolezni. Zato se vrstijo pozivi k cepljenju – v torek so se pridružili tudi predsedniki zdravniških organizacij.

Zasebniki izključeni

Zdravniki, ki so popolni zasebniki – niso zaposleni v državnih bolnišnicah in nimajo koncesije –, so poudarili, da bi bilo bolje, če bi v javni sistem vključili tudi njih. »Sistem, ki daje prednost državnim ustanovam in koncesio­narjem, šele nato pa zasebnikom brez koncesije, je po ocenah pravnikov neustaven,« je dejal Matej Beltram, predsednik odbora za zasebno zdravstveno dejavnost pri zdravniški zbornici ob koncu razpisa za skrajšanje čakalnih dob. Lahko bi se pritožili na ustavno sodišče, a se ne bodo, saj bi s tem povzročili zastoj razpisa in onemogočili skrajšanje čakalnih vrst. Tega si ne želijo. Vendar dvomijo, da je čakalne dobe mogoče odpraviti brez vključenosti zasebnikov.

Pacienti diskriminirani

»Zdravnikov je v Sloveniji premalo. Ločevanje na državne, koncesionirane in zasebne škodi pacientom. Dokler bo pri nas takšno ločevanje, zdravstva ne bo mogoče urediti,« je prepričan sogovornik. Zdravniki zasebniki brez koncesije lahko pri nas zdravijo le samoplačnike, saj ZZZS po 254. členu lastnih pravil zdravljenja pri zasebniku ne plača, prav tako ne plača zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki jih ta zdravnik predpiše, je pojasnil sogovornik.

»S tem so naši pacienti diskriminirani; zaradi čakalnih vrst v javnem sistemu ali zaradi zaupanja v zdravnika se obrnejo na zasebnika in tako niso več upravičeni do plačila operacije iz javnih sredstev, čeprav vplačujejo denar v ZZZS,« je navedel Beltram. Povedal je, da je veliko ljudi pripravljenih plačati za svoje zdrav­ljenje. »Starejši mi povedo, da je zanje pomemben vsak dan. Tudi če je čakalna doba za odpravo sive mrene le pol leta, je za starejšega to predolgo.«

Kaj je pravo javno zdravstvo

V Sloveniji bi si morali razjasniti, kaj je pravo javno zdravstvo, meni sogovornik. »Po zahodnoevropskem modelu javno zdravstvo temelji na solidarnosti. Denar vplačujejo zato, da dobijo storitev, ko jo potrebujejo. Bolnik ima prosto izbiro, da se lahko zdravi pri kateremkoli zdravniku z licenco, strošek zdravljenja zanj pa poravna javna zdravstvena blagajna. Če bi bilo tako tudi pri nas, bi se vse v zdravstvu uredilo samo od sebe. To ni privatizacija zdravstva. Tudi mi, zasebniki, nočemo ameriškega modela. Zavzemamo se za zahodnoevropski model, kot sem ga opisal, ki v drugih državah dobro deluje,« je povedal Beltram.