Čakalne vrste bodo krajše, ne bodo pa izginile

Danes ob 15. uri se je iztekel rok za prijavo na nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev. Kdo vse bo pomagal krajšati čakalne vrste na 31 razpisanih zdravstvenih storitev, v vrednosti malo več kot 20 milijonov evrov, na katere nad dopustno čakalno dobo čaka 20.578 oseb? Prednost pri razpisu imajo javni zdravstveni zavodi in koncesionarji, šele nato zasebni izvajalci, kar so nekateri že označili za sporno.

Jutri bodo na ministrstvu za zdravje odpirali ponudbe, ki so prispele na nacionalni razpis. Predvidoma do konca tega tedna bodo pripravili kratek povzetek in ga objavili tudi na spletni strani.

Nekaj izvajalcev zdravstvenih storitev smo vprašali, ali so se na razpis prijavili in katere od razpisanih storitev in koliko teh lahko opravijo do konca leta 2022.

Nekatere storitve zanimivejše

V celjski bolnišnici so se na razpis prijavili, pri čemer so navedli, da od oktobra 2021 do decembra 2022 lahko opravijo štiri druge oralne operativne posege (199 čakajočih nad dopustno dobo v državi), 300 koronarnih angiografij (326 čakajočih), 390 ezofagogastroduodenokopij (1320 čakajočih), 700 nevromišičnih elektrodiagnostik (1314 čakajočih), 450 obremenitvenih testiranj (850 čakajočih), 540 kolonoskopij (3045 čakajočih), 455 ultrazvokov vratnih žil (694 čakajočih), 450 ultrazvokov abdomna (1010 čakajočih) in 450 ultrazvokov srca (2002 čakajoča).

V Splošni bolnišnici Murska Sobota so se na razpis prijavili s predpostavko, da bodo lahko programe izvajali nemoteno.
Prijavili so se za kirurške posege ter program kardiologije ter gastroenterologije.

V Medicorju so se po besedah zdravnice Metke Zorc skupno odločili, da se lahko dodatno vključijo pri programu koronarnih angiografij in PTCA, operacij venskega sistema in neinvazivnih diagnostičnih preiskav kot so ultrazvok srca in ultrazvok vratnih arterij.

V Zdravstvenem zavodu Zdravje so se na razpis prav tako prijavili, a so zapisali, da vprašanja glede količin in storitev do konca postopka ne morejo komentirati. Podobno so se včeraj odzvali tudi v mariborskem kliničnem centru: »Ker je odpiranje ponudb na ministrstvu šele 11. avgusta, morajo biti vse ponudbe tudi v zaprti ovojnici, v UKC Maribor razumemo, da pred odpiranjem ponudb ne smemo razkriti vrste in količine programov, na katere smo se prijavili.«

V SB Franca Derganca v Novi Gorici so v ponudbo zapisali, da na mesec lahko opravijo deset endoprotez kolka, kar do konca leta 2022 znese 150 posegov (število čakajočih je 399). Splošna bolnišnica Novo mesto se je prijavila za ortopedske storitve in koronarno angiografijo.
 

UKC Ljubljana za 13 storitev

Na razpisu konkurira tudi ljubljanski klinični center. Do aprila 2022 bi tam lahko opravili 108 keratoplastik (118 čakajočih na ravni države), 590 operacij sive mrene (674 čakajočih), 326 koronarnih angiografij (326 čakajočih), 381 operacij krčnih žil (1967 čakajočih), 70 elektroencefalografij (70 čakajočih), 750 kolonoskopij (3045 čakajočih), ortopedska operacija rame 36 (51 čakajočih), endoproteza kolka 84 (399 čakajočih), endoproteza kolena 120 (843 čakajočih), ultrazvok vratnih žil 680 (694 čakajočih), 319 usmerjenih ultrazvokov srca (319 čakajočih), 1010 ultrazvokov abdomna (1.010 čakajočih), 755 ultrazvokov srca (2002 čakajoča). S prijavo na samo 13 od 31 razpisanih storitev niso izpolnili pričakovanj Sama Fakina, predstavnika v svetu zavoda in nekdanjega ministra za zdravje, ki je upal, da se bo UKC Ljubljana prijavil na vse programe in jih kar najbolj izkoristil, da ne bo imel izgube.

Samo s posegi, ki jih je torej ponudil ljubljanski UKC, bi odpravili čakalne sezname nedopustno čakajočih na koronarne angiografije, elektroencefalografije, usmerjeni ultrazvok srca, ultrazvok abdomna, medtem ko je za dodatno opravljanje drugih storitev oziroma posegov očitno manj zanimanja. A na končno oceno bo treba počakati odpiranje vseh ponudb. Medtem pa se nekateri upravičeno bojijo, da tudi s tem poskusom ne bo izboljšana dostopnost do zdravstvenih storitev. Tudi zato, ker so zasebni izvajalci na razpisu zapostavljeni. Nekateri se namreč sprašujejo, kakšen smisel je dodatno delo ponujati javnim ustanovam, ki ga že zdaj ne zmorejo opraviti. Po njihovem mnenju bi šele uvedba konkurence na tem področju pripomogla k pozitivnim spremembam.