Več kot leto dni parlamentarnega čakanja

Ljubljana – »Ne moremo biti zadovoljni s tem, da se o nujnih spremembah zakona pogovarjamo od leta 2015, konkretnih rezultatov pa še ni videti,« je dejal Vid Tomić, generalni sekretar Transparency International Slovenia, po tem, ko je vlada Marjana Šarca vnovič poslala protikorupcijsko novelo – obravnavo predloga je leta 2018 prekinil odstop vlade Mira Cerarja – v državni zbor. In tudi leto kasneje razlogov za zadovoljstvo še ni, poslanci namreč novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije niso obravnavali niti pred pristojnim parlamentarnim odborom.

Ker predlagane spremembe spreminjajo tudi način imenovanja vodstva Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), so zaradi izbire novega šefa KPK v državnem zboru najprej za januar predvideno obravnavo pred pravosodnim odborom preložili do imenovanja Roberta Šumija, novega predsednika senata. Na spored bi nato morala priti maja, a so za dodaten mesec zaprosili na ministrstvu za pravosodje, ki je z novo vlado pod vodstvom Janeza Janše v tem času dobilo novo vodstvo. »Tako bi pridobili čas, da rešimo odprta vprašanja in predlog novele koalicijsko čim bolj uskladimo,« so zaprosili na ministrstvu, ki ga vodi Lilijana Kozlovič.

Kot so nam pred odpovedjo za prejšnji teden napovedane obravnave pred pristojnim parlamentarnim odborom pojasnili na pravosodnem ministrstvu, spremembe, ki naj bi prinesle vrsto izboljšav, še vedno podpirajo. KPK naj bi omogočili učinkovitejše delo na področju krepitve integritete in preprečevanja korupcije, hkrati pa bi jasnejša pravila postopkov in varovalke dobili tudi udeleženci postopkov pred KPK. Poleg tega na ministrstvu za pravosodje podpirajo tudi dodatno spremembo v smeri jasne razmejitve pristojnosti KPK na področju korupcije, s poudarkom na krepitvi integritete ter preprečevanju in nadzoru. »​KPK bo v primeru suma korupcijskega kaznivega dejanja podala kazensko ovadbo policiji oziroma državnemu tožilstvu, ki sta pristojna za preiskovanje sumov kaznivih dejanj korupcije. V primeru ugotovljenega koruptivnega ravnanja bo lahko izdala načelno mnenje brez osebnih podatkov ali navezave na konkretno dejanje,« poudarjajo in navajajo, da bo KPK še vedno lahko objavila tudi ugotovitve o konkretnem primeru glede kršitve integritete.



Četudi imajo v TI Slovenia in KPK dodatne predloge, kako dopolniti obstoječo protikorupcijsko zakonodajo, poslance pozivajo k sprejetju obstoječega predloga. »Upam, da bo novela prej ali slej sprejeta, saj postopek traja že več let, ne nazadnje pa je prišel trenutek, da se zagotovijo potrebna sredstva, tudi za nevladne organizacije. Tudi če bi KPK rada financirala nevladne organizacije, zdaj nima sredstev za to. Upam, da bo država to razumela, kajti za toliko denarja pa spet ne gre,« je že ob nastopu svojega šestletnega mandata poudaril tudi novi šef KPK Robert Šumi.

Na to, ali in v kakšni podobi bo na koncu sprejeta novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa bo najverjetneje vplivala nova koalicija SDS, SMC, NSi in Desus. Več dopolnil – predvsem na zahtevo parlamentarne zakonodajno-pravne službe – je sicer vložila še prejšnja koalicija LMŠ, SMC, SD, SAB in Desus, a ker naj ne bi bila zadostna in ker naj bi bila še vedno odprta vsebinska vprašanja, je predsednik odbora za pravosodje Blaž Pavlin prejšnji teden sejo odpovedal. Napovedujejo se torej nova dopolnila, za pripravo katerih pa ima koalicija še nekaj časa. Vnovična obravnava je namreč zdaj predvidena šele po parlamentarnih počitnicah.