Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Več koristi za tiste z višjimi prihodki

Obvezni zdravstveni prispevek, ki bo nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, se bo štel v davčno olajšavo.
Upokojenci bodo prispevek plačevali v celoti, tisti z višjimi dohodki pa ne. FOTO: Roman Šipić/DELO
Upokojenci bodo prispevek plačevali v celoti, tisti z višjimi dohodki pa ne. FOTO: Roman Šipić/DELO
11. 7. 2023 | 06:55
11. 7. 2023 | 07:20
5:21

Obvezni zdravstveni prispevek, ki bo nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, se bo štel v davčno olajšavo. To pomeni, da bodo tisti z 10 tisoč evri bruto plače plačali 17,5 evra prispevka, upokojenci in posamezniki z razmeroma nizko plačo, a veliko olajšavami (za vzdrževane člane, …) pa celoten znesek v višini 35 evrov. Posledično se bo v proračun nateklo manj denarja.

Na novico se je v svojem blogu že kritično odzval ekonomist Jože P. Damjan, ki je zapisal, da gre pri kvazi ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) oziroma preoblikovanju v obvezno za vrhunski nateg menedžerskega sloja vladne ekipe. »Iz zahteve levičarjev, da ni pravično, da vsi – ne glede na dohodek – plačujemo enak prispevek DZZ (35 evrov mesečno), se je izcimilo, da bodo tisti, ki imajo najvišje dohodke, plačevali samo polovico tega zneska, tisti z nižjimi dohodki pa celotnega. In pri tem bo v zdravstveni blagajni zmanjkalo 100 milijonov evrov glede na predhodno ureditev.«

Na ministrstvu za finance so potrdili, da se obvezni zdravstveni prispevek šteje za obvezni prispevek za socialno varnost in da se za ta znesek zmanjša davčna osnova. Znesek 35 evrov, poleg ostalih obveznih prispevkov za socialno varnost, ki so določeni v odstotku glede na bruto plačo, zmanjšuje bruto dohodek. Ob upoštevanju davčnih olajšav, ki prav tako znižujejo bruto dohodek, se izračuna dohodnina, po plačilu dohodnine posamezniku ostane neto plača. 

Izračun dohodninske osnove, ob izhodišču, da zaposleni uveljavlja le splošno olajšavo in nima drugih davčnih olajšav, pri bruto plači 1500 evrov na mesec pomeni, da se 1500 evrov zmanjša za 367 evrov (prispevki za socialno varnost in 35 evrov novega prispevka) ter za 417 evrov (splošna olajšava). Osnova za odmero dohodnine tako znaša 717 evrov, pred predvideno spremembo pa je bila osnova za izračun dohodnine 752 evrov. Po novem bo torej zavezanec zaradi spremembe plačevanja prispevka plačal na mesec 8 evrov manj dohodnine. Pod črto bo imel zaposleni z bruto plačo 1500 evrov na mesec za 8 evrov višji razpoložljivi dohodek, so pojasnili na ministrstvu.

V tabeli si lahko ogledate vpliv novega prispevka na nekaj plač.

prispevek neto plača
prispevek neto plača

Efekt višji pri tistih, ki plačajo več davka

Celoten prispevek bodo torej plačali tisti, ki niso dohodninski zavezanci. To pa je večina upokojencev, občasni delavci. Zaposleni z minimalno plačo bo, tako kot vsi, plačal 35 evrov novega prispevka, mesečna akontacija dohodnine pa se mu bo zmanjšala za 5,6 evra. Skupni učinek plačila prispevka in dohodnine bo 29,4 evra nižja neto plača. Poenostavljeno povedano se dejanski učinek na neto plačo manjša glede na zgornji dohodninski razred, ki ga doseže zaposleni. »Navedena sprememba pri načinu plačevanja zdravstvenega prispevka pomeni za tiste, ki so DZZ plačevali že sedaj, zvišanje njihovih neto dohodkov, bo pa to zvišanje višje pri tistih z višjimi plačami, saj že v osnovi plačajo več davka oziroma dohodnine,« so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Ocenjujejo, da bo to zmanjšalo prihodke v proračun za okoli 100 milijonov evrov letno. Damjan je ob tem sklenil, da si bodo 50-milijonski 'dobiček' zavarovalnic (stroški poslovanja in poslovni presežek) po novem namesto zavarovalnic med seboj razdelili tisti z višjimi dohodki: »Razdelili si bodo celo dvakrat toliko 'dobička' kot zavarovalnice doslej.«

V Levici, kjer ves čas zagovarjajo, da je treba DZZ narediti pravičnejše, so bili po podatkih naših virov pravočasno obveščeni o zgornjih posledicah, zato se čudijo, da se noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki prinaša nove nepravičnosti, niso odločneje zoperstavili.

Odgovorili so, da si želijo omenjen prispevek čim prej dokončno ukiniti in ga nadomestiti s solidarno javno dajatvijo, ki bo upoštevala dohodkovni in socialni položaj posameznika. »Zato se moramo v koaliciji glede tega tudi pogovoriti in dogovoriti, najbolje že jeseni.« Kot je slišati, bodo rešitev poskušali najti še pred uveljavitvijo novele v januarju.

Na ministrstvu za finance so dejali, da morebitnih nadaljnjih korakov na tem področju ne morejo prejudicirati, saj gre za vprašanja, ki so neločljivo povezava z zdravstveno reformo, ki je v pristojnosti ministrstva za zdravje.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine