Uspelo je, kar ni še nobeni vladi do zdaj

Dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bo več. Prvega januarja prihodnje leto ga bo nadomestil obvezen prispevek v višini 35 evrov.

Po dvajsetih letih smo na točki, ko ukinjamo sedanjo obliko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, umikamo zavarovalni produkt, ki to ni, iz sistema in iščemo ustrezne vire, je na današnji izredni seji državnega zbora, dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Na pripombe poslancev ni odgovarjal, saj je novelo zakona vložila poslanska skupina Svobode in ne ministrstvo za zdravje. Vložila jo je po napovedanih podražitvah dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in po tem, ko je vladi začela padati javnomnenjska podpora.

Tamara Kozlovič, generalna sekretarka Gibanja Svoboda je spomnila, da so novelo dopolnjevali tekom postopka v DZ. Pri tem so po njenih besedah v kar največji meri upoštevali pripombe vseh deležnikov, na katere bo sprememba vplivala, in jo v največji meri uskladili tudi z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, pri čemer so tvorno sodelovali z vlado, ki je bila predlagateljica dopolnil.

Miha Kordiš iz Levice je dejal, da je obstoj dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ena od treh ključnih oblik privatizacije zdravstvenega sistema in da gre za neučinkovit način zbiranja sredstev za financiranje zdravstva. Prav tako je dopolnilno zavarovanje nepravično, saj je višina doplačila enaka ne glede na višino dohodka. V Levici se po njegovih besedah veselijo nacionalizacije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki jo bo prinesla novela. Kot socialisti pa pričakujejo, da bodo jeseni v koaliciji obravnavali nadomestitev enotnega prispevka s solidarno vrsto prispevka, je dodal. Solidarnega prispevka, katerega višina bi upoštevala socialni in dohodkovni položaj posameznika, si želijo tudi v SD.

Poslanca Zvonko Černač in Žan Mahnič iz SDS sta bila do zakona kritična. Prvi je dejal, da ta zakon zavarovancem ne prinaša popolnoma ničesar – niti boljših storitev niti hitrejše obravnave. »Dopolnilno zavarovanje ostaja, razlika je zgolj to, da ne bo več prostovoljno, ampak obvezno,« je v razpravi dejal Černač. Mahnič je dodal, da bi že na začetku lahko vložili zakon, ki bi bil izvedljiv, ne pa, da ga je treba za nekaj mesecev odložiti – najprej je bilo namreč predvideno, da bi začel veljati septembra letos, po novem pa bo januarja. Mahnič je spomnil še, da bodo prispevek zdaj plačevali tudi tisti, ki ga do zdaj niso. Po njegovem mnenju gre pri teh spremembah zgolj za prelivanje sredstev iz enega v drug žep, državo pa bo to tudi veliko več stalo.

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja bo zgodovinski trenutek, je v razpravi dejala Mateja Čalušić iz Gibanja Svoboda. Potrebnega je bilo veliko poguma, da je bil narejen ta korak in danes lahko odločamo o tem, je v obrazložitvi tega, da bodo zakon podprli, dejal poslanec Svobode Borut Sajovic.

Ta zakon je velika prevara, pa meni poslanec NSi Janez Cigler Kralj. »Veliko ljudi misli, da bodo plačevali manj, a v zakonu jasno piše, da bodo vsako leto plačali več. Kar ne bo šlo od neto plač ali neto drugih prejemkov, bo šlo iz proračuna. Vlada si je namreč že zagotovila 240 milijonov evrov visoko varovalko za prihodnje leto.«

Na glasovanju, ki se je ravno končalo, je bila novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sprejeta z 51 glasovi za in 29 proti. Podprli so jo vsi navzoči poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in Levice. Nasprotovali so ji v opozicijskih NSi in SDS, je pa novelo podprl poslanec SDS Danijel Krivec. Gre za pomoto in ne vsebinsko utemeljeno odločitev; ker pa je bilo razmerje sil takšno, da njegov glasi ni vplival na izzid oziroma večinsko odločitev, Krivec ni pojasnjeval svojega glasovanja.

Pred tem so poslanci glasovali tudi o amandmajih k noveli. S sprejetjem enega od njih so ZZZS zagotovili, da se mu za uravnoteženje finančnega načrta iz proračuna države zagotovi do 240 milijonov evrov za izvajanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2024. Poleg tega je bilo sprejeto, da bodo vsi člani Vzajemne, katerih zavarovalne pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju bodo prenehale z dnem začetka uporabe tega zakona, do uveljavitve zakona, ki bo uredil preoblikovanje Vzajemne, vendar ne več kot eno leto od začetka uporabe tega zakona, še naprej člani Vzajemne z vsemi pravicami, kot so jih imeli do prenehanja pogodb z Vzajemno, vključno s pravico do deleža v primeru preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo.