Vabilo, ki vas lahko obvaruje pred rakom želodca

Šest tisoč pacientov ZD Ljubljana, starih med 30 in 34 let, je te dni na dom prejelo vabilo na preventivno presejalno testiranje na bakterijo Helicobacter pylori. Luka Logar, ki je imel s to bakterijo izkušnje, svetuje, da se vabljeni presejanja udeležijo. Hujšega kot to, da prejmejo antibiotik, se ne more zgoditi, poleg tega s tem preprečijo možne kasnejše hujše zdravstvene zaplete.

Logar je imel 18 let, ko so se začele želodčne težave. Najprej je menil, da ima probleme s kislino, v žlički ga je na dva tedna konstantno bolelo. Obdobji bolečin in njihove odsotnosti sta se izmenjavali. Na gastroskopiji so vzeli vzorec in odkrili prisotnost omenjene bakterije, ki po besedah Tatjane Kofol Bric, specialistke javnega zdravja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), lahko pri okuženih na dolgi rok povzroči raka želodca ali druge želodčne težave.

Klinični znaki delovanja bakterije so lahko razjede želodca ali dvanajstnika, bolečina v zgornjem delu trebuha po jedi (bolečina v žlički), tiščanje v zgornjem delu trebuha (tiščanje v žlički) ali zgodnja sitost. Vse to lahko pogosto vodi do pojava raka. Ta pa se na želodcu navadno odkrije izjemno pozno oziroma v napredovali fazi, kar zniža stopnjo preživetja.

Natančen način prenosa okužbe s H. plyori še ni popolnoma pojasnjen. Ta bakterija se nahaja v želodčni vsebini in blatu, zato se najverjetneje prenaša od ust do ust prek okužene vode ali hrane, prav tako pa jo v telo vnašamo tudi z rokami z dotikanjem okuženih predmetov. V razvijajočih se predelih sveta se ljudje pogosto okužijo že v otroštvu (prenos okužbe z mame na otroka), v razvitih državah pa je okužba pogostejša v odrasli dobi.

Projekta, sofinancirana od EU

Logarja je rešil antibiotik in po njem nima nikakršnih težav več. Danes je vesel, da se je zadeva tako srečno iztekla. Največji problem je, da 80 odstotkov okuženih z bakterijo H. pylori nima nobenega simptoma ali znaka bolezni, zato je zgodnje odkrivanje te bakterije ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za nastanek raka na želodcu in drugih s tem povezanih zdravstvenih težav, je že pred časom povedal Bojan Tepeš, strokovni vodja pilotne raziskave, ki poteka v okviru projekta Togas. Ta je sofinanciran s sredstvi EU prek programa EU4Health v okviru agencije HaDEA (European Health and Digital Executive Agency).

Izvajanje projekta Togas bo Slovenijo stalo dobra 1,2 milijona evrov, od česar bo 80 odstotkov krila Slovenija, 20 odstotkov pa ministrstvo za zdravje. NIJZ je kot partner projekta udeležen tudi pri delu drugih delovnih paketov, zbiranju stališč odločevalcev, izvajalcev in uporabnikov, strokovnem vodenju metodološko enake raziskave v šestih centrih po Evropi, modeliranju stroškovne učinkovitosti različnih pristopov preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka ter pripravi mednarodnih smernic za izvajanje strategije testiraj in zdravi H. pylori za preprečevanje raka želodca.

Strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič poziva tiste, ki so prejeli vabilo na preventivno presejalno testiranje, naj se ga udeležijo. Po prejemu vabila naj izpolnijo spletni obrazec (lahko tudi po pošti), po oddaji obrazca pa jih bodo iz zdravstvenega doma povabili v laboratorij na odvzem krvi. Pozitivne rezultate bodo potrjevali z dihalnim testom urea. V primeru okužbe bosta sledila zdravljenje in kontrola.

Testiranje na Helicobacter že poteka tudi v ZD Maribor, a v okviru projekta Eurohelican, ki se je začel pol leta pred projektom Togas. Eurohelican s petimi projektnimi partnerji glede na celotno vrednost zavzema le okoli desetino celotne vrednosti projekta Togas in za Slovenijo znaša 762.000 evrov, pri čemer je 80 odstotkov sredstev prav tako kritih iz EU. V okviru tega projekta je bilo poslanih 4000 vabil za sodelovanje, odzvalo pa se je 1162 povabljenih. Študijo so začeli izvajati decembra 2023, ko so po posameznih timih razdelili projektno dokumentacijo za prvih 420 ljudi: do danes je bilo izvedenih 80 intervjujev (1. faza) ter oddanih 57 vzorcev krvne plazme. »Najprej se paciente porazdeli po pripadajočih referenčnih medicinskih sestrah in lečečih osebnih zdravnikih, nato sledi telefonsko naročanje na termin, ko s pacientom referenčna medicinska sestra opravi intervju ter pacient prejme naročilnico projekta Eurohelican, s katero nato v Centralnem laboratoriju odda krvno plazmo,« so pojasnili v mariborskem zdravstvenem domu.

Dodajmo, da samoplačniško merjenje ravni protiteles IgA in IgG za okužbo z bakterijo H. pylori v krvi v enem od ljubljanskih laboratorijev stane 45 evrov, test določanja te bakterije v blatu pa devet evrov.