Na preventivnih pregledih so že pri marsikom pravočasno odkrili odstopanja, zaradi katerih so ga napotili na nadaljnje preiskave, ki so ali ovrgle ali pa potrdile sum na bolezen. Zato je treba spodbujati aktivno vlogo zdravstvenih delavcev pri ozaveščanju, kako pomembna je pravočasna diagnoza.

S pravočasnim odkritjem bolezni in takojšnjo zdravstveno obravnavo se lahko prepreči tudi nepopravljiva škoda. Zato je treba ozaveščati ljudi o pomembnosti pravočasne diagnoze in seveda pravočasnega prihoda k zdravniku. Priložnosti za to je veliko, predvsem pa je treba izboljšati dostop do preverjenih in zanesljivih informacij o različnih boleznih, njihovih simptomih in pomenu pravočasnega obiska zdravnika.

Več kot 80 ukrepov za izboljšanje primarnega zdravstva

Za več ozaveščevalnih kampanj

»To lahko vključuje spletna mesta, brošure in zgibanke, plakate in druge vire, ki bodo ljudem omogočili, da se sami v veliki meri poučijo o zgodnjih znakih bolezni in potrebi po odkrivanju bolezni. Bolje bi morali izkoristiti doseg medijev, tudi televizije, radia in družbenih omrežij. Intervjuji z zdravniki, objava prispevkov in deljenje zgodb pacientov, ki so se pravočasno odločili za obisk zdravnika, lahko pripomorejo k ozaveščanju širše javnosti,« meni doc. dr. Rado Janša, dr. med., iz medicinskega centra Barsos, sicer specialist interne medicine in gastroenterologije.

Tako na lokalni kot na nacionalni ravni bi lahko zagnali več ozaveščevalnih kampanj, ki bi poudarjale, kako pomembna je pravočasna diagnoza, in opozarjale na nevarnost, če se bolezen ne odkrije pravočasno.

»Treba bi bilo spodbujati aktivno vlogo zdravstvenih delavcev pri vsesplošnem ozaveščanju o pomembnosti pravočasne diagnoze. Med drugim so to redni pregledi, svetovanje in izobraževanje pacientov o zgodnjih znakih bolezni ter spodbujanje čimprejšnjega obiska zdravnika ob pojavu sumljivih simptomov,« še pravi sogovornik in dodaja, da bi veliko pridobili z ozaveščanjem v šolah, na delovnih mestih in v lokalnih skupnostih. Tako bi spodbudili večjo stopnjo zavedanja o pomenu skrbi za lastno zdravje že v mlajših letih.

Hitreje do želene storitve

Da je treba več prizadevanj namenjati preventivi, je poudarjeno tudi v poročilu o stanju neenakosti na področju raka, ki sta ga pripravila evropska komisija in OECD. V njem je še zapisano, da je enakost oskrbe bolnikov z rakom sicer na visoki ravni.

Zdravstvene zavarovalnice zato ponujajo dodatna zdravstvena zavarovanja, s katerimi lahko posameznik hitreje dostopa do želene storitve. Tako na primer v Vzajemni, kot pojasnjujejo, največ zanimanja opažajo pri zavarovanjih, ki omogočajo hiter dostop do specialističnih obravnav in operativnih posegov ter fizioterapije, in to prek zavarovanja Zdravstvena polica, ki si ga vsak lahko oblikuje po svojih potrebah. »V Vzajemni zadnja tri leta beležimo skokovito rast zavarovancev, ki sklenejo Zdravstveno polico, vsako leto je rast več kot 60-odstotna. V prvih mesecih letos smo imeli za skoraj 400 odstotkov več zavarovancev Zdravstvene police kot pred tremi leti. Doslej smo pomagali že v več kot 30.000 primerih. Naši zavarovanci najpogosteje koristijo magnetno resonanco (22 odstotkov vseh storitev), fizioterapijo (19 odstotkov), ortopedijo (15 odstotkov) ter ultrazvok, gastroenterologijo in dermatologijo (od 4 do 5 odstotkov).«

Kot dodajajo, se tudi vse več podjetij odloča za sklenitev kolektivne zdravstvene police za svoje zaposlene. Kar 58 odstotkov podjetij, ki imajo pri njih to polico vsaj eno leto, že v prvem letu koristi zdravstvene storitve, in sicer v dermatologiji, ortopediji, kardiologiji, gastroenterologiji in nevrologiji. V njihovo pogodbeno mrežo je trenutno vključenih več kot 130 domačih in tujih partnerjev, med drugim iz Avstrije, Italije, Nemčije in Hrvaške, še pravijo.

Premajhna odzivnost na preventivne preglede

Podatki kažejo, da so rakava obolenja prebavil zelo velika skupina rakavih bolezni. Rak debelega črevesa in danke je celo četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Zgodnejše odkrivanje in s tem boljše preživetje omogoča nacionalni program Svit. Ker pa se rakava bolezen pogosto razvija brez očitnih bolezenskih znakov, se številni bolezni sprva sploh ne zavedajo.

V Sloveniji je trenutno priporočljivo, da ljudje začnejo sodelovati pri preventivnih pregledih prebavil pri starosti 50 let, pravi dr. Rado Janša, sicer avtor cele vrste znanstvenih prispevkov s področij gastroenterologije in onkologije, zlasti pa s področij celiakije, prehranskih alergij, bolezni pankreasa in raka prebavil. »Takrat se običajno začnejo izvajati kolonoskopije za odkrivanje morebitnih polipov ali znakov raka v debelem črevesu in danki. Se pa starostna priporočila za preventivne preglede razlikujejo glede na državo in smernice zdravstvenih organizacij. Zato se je o preventivnih pregledih prebavil vedno priporočljivo posvetovati z osebnim zdravnikom ali gastroenterologom, predvsem na podlagi družinske anamneze, dejavnikov tveganja, alarmnih znakov bolezni, dednosti in drugih pomembnih dejavnikov.«

Lani je bila odzivnost na presejalne programe, kot je Svit, le 63,4-odstotna. Na vprašanje, zakaj je tako, dr. Janša odgovarja, da je med glavnimi razlogi morda pomanjkanje ozaveščenosti, kako lahko zgodnje odkrivanje bolezni poveča možnosti za uspešno zdravljenje. Poleg tega mnogi ob omembi presejalnih programov občutijo strah, sram in nelagodje, saj se bojijo posegov, kot je kolonoskopija, ali pa jim je neprijetno govoriti o temah, povezanih s črevesnimi obolenji. »To imenujemo podzavestno odrivanje morebitnih težav. Po naših izkušnjah so pomembne tudi logistične ovire, kot so dolge čakalne vrste in dostopnost zdravstvenih ustanov ob morebitnih nejasnostih glede bolezni prebavil ali celo ob alarmnih znakih teh.«

Vzroki za premajhno odzivnost na presejalne programe so tudi pomanjkanje ozaveščenosti, kako lahko zgodnje odkrivanje bolezni poveča možnosti za uspešno zdravljenje. FOTO: Črt Piksi/Delo

Ali bi bilo treba starostno mejo za vstop v program znižati pod 50 let? »To lahko opredelimo kot potencialni predmet preučitve oziroma presoje glede na specifične značilnosti populacije in strokovne smernice. Starostna meja za presejalne programe se običajno določi na podlagi raziskav, ki ocenijo tveganja, koristi in stroške. Pomembno je pretehtati prednosti zgodnjega odkrivanja in zmanjšati tveganja presejalnih postopkov, zato bi bilo smiselno preučiti relevantne znanstvene raziskave in se posvetovati s strokovnjaki. Treba bi bilo upoštevati zlasti genetske oziroma družinske bolezni prebavil.«

Novi presejalni programi

Lani prenovljena evropska priporočila poleg nadgradnje že delujočih presejalnih programov za raka materničnega vratu, dojk in debelega črevesa predvidevajo nadaljnje raziskovanje in postopno izvajanje treh novih, in sicer za raka pljuč in prostate, pod določenimi pogoji pa tudi raka želodca. V Sloveniji se bodo o morebitni uvedbi presejalnega programa za raka želodca odločili na podlagi posebne študije.

Na vprašanje, ali bi bil po njegovem mnenju ta presejalni program nujno potreben, dr. Rado Janša odgovarja, da je odločitev za uvedbo presejalnega programa običajno rezultat celovite ocene strokovnjakov, ki upoštevajo različne dejavnike, med njimi pogostost in resnost bolezni, razpoložljive diagnostične metode, učinkovitost zgodnjega odkrivanja in zdravljenja ter stroške in koristi programa.

»Rak želodca je resna bolezen, ki lahko povzroči hude zdravstvene težave in smrt, še posebej, če ni odkrit pravočasno. Če študija ugotovi, da bi presejalni program prinesel pomembne koristi, na primer zgodnje odkrivanje bolezni, zmanjšanje smrtnosti ali izboljšanje dolgoročnih izidov zdravljenja, potem je tak presejalni program v Sloveniji nujno potreben. V vsakem primeru je pri odločanju o uvedbi presejalnih programov treba upoštevati natančno oceno strokovnjakov, ki temelji na najnovejših znanstvenih dognanjih ter preučevanju prednosti in tveganj programa. Na vidiku je tudi nov nacionalni program za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki je zelo pomembna pri razvoju rakave bolezni želodca,« je še pojasnil sogovornik in izrazil upanje, da bo program hitro zaživel.