Neomejen dostop | že od 9,99€
Na preventivnih pregledih so že pri marsikom pravočasno odkrili odstopanja, zaradi katerih so ga napotili na nadaljnje preiskave, ki so ali ovrgle ali pa potrdile sum na bolezen. Zato je treba spodbujati aktivno vlogo zdravstvenih delavcev pri ozaveščanju, kako pomembna je pravočasna diagnoza.
S pravočasnim odkritjem bolezni in takojšnjo zdravstveno obravnavo se lahko prepreči tudi nepopravljiva škoda. Zato je treba ozaveščati ljudi o pomembnosti pravočasne diagnoze in seveda pravočasnega prihoda k zdravniku. Priložnosti za to je veliko, predvsem pa je treba izboljšati dostop do preverjenih in zanesljivih informacij o različnih boleznih, njihovih simptomih in pomenu pravočasnega obiska zdravnika.
»To lahko vključuje spletna mesta, brošure in zgibanke, plakate in druge vire, ki bodo ljudem omogočili, da se sami v veliki meri poučijo o zgodnjih znakih bolezni in potrebi po odkrivanju bolezni. Bolje bi morali izkoristiti doseg medijev, tudi televizije, radia in družbenih omrežij. Intervjuji z zdravniki, objava prispevkov in deljenje zgodb pacientov, ki so se pravočasno odločili za obisk zdravnika, lahko pripomorejo k ozaveščanju širše javnosti,« meni doc. dr. Rado Janša, dr. med., iz medicinskega centra Barsos, sicer specialist interne medicine in gastroenterologije.
Tako na lokalni kot na nacionalni ravni bi lahko zagnali več ozaveščevalnih kampanj, ki bi poudarjale, kako pomembna je pravočasna diagnoza, in opozarjale na nevarnost, če se bolezen ne odkrije pravočasno.
»Treba bi bilo spodbujati aktivno vlogo zdravstvenih delavcev pri vsesplošnem ozaveščanju o pomembnosti pravočasne diagnoze. Med drugim so to redni pregledi, svetovanje in izobraževanje pacientov o zgodnjih znakih bolezni ter spodbujanje čimprejšnjega obiska zdravnika ob pojavu sumljivih simptomov,« še pravi sogovornik in dodaja, da bi veliko pridobili z ozaveščanjem v šolah, na delovnih mestih in v lokalnih skupnostih. Tako bi spodbudili večjo stopnjo zavedanja o pomenu skrbi za lastno zdravje že v mlajših letih.
Da je treba več prizadevanj namenjati preventivi, je poudarjeno tudi v poročilu o stanju neenakosti na področju raka, ki sta ga pripravila evropska komisija in OECD. V njem je še zapisano, da je enakost oskrbe bolnikov z rakom sicer na visoki ravni.
Zdravstvene zavarovalnice zato ponujajo dodatna zdravstvena zavarovanja, s katerimi lahko posameznik hitreje dostopa do želene storitve. Tako na primer v Vzajemni, kot pojasnjujejo, največ zanimanja opažajo pri zavarovanjih, ki omogočajo hiter dostop do specialističnih obravnav in operativnih posegov ter fizioterapije, in to prek zavarovanja Zdravstvena polica, ki si ga vsak lahko oblikuje po svojih potrebah. »V Vzajemni zadnja tri leta beležimo skokovito rast zavarovancev, ki sklenejo Zdravstveno polico, vsako leto je rast več kot 60-odstotna. V prvih mesecih letos smo imeli za skoraj 400 odstotkov več zavarovancev Zdravstvene police kot pred tremi leti. Doslej smo pomagali že v več kot 30.000 primerih. Naši zavarovanci najpogosteje koristijo magnetno resonanco (22 odstotkov vseh storitev), fizioterapijo (19 odstotkov), ortopedijo (15 odstotkov) ter ultrazvok, gastroenterologijo in dermatologijo (od 4 do 5 odstotkov).«
Kot dodajajo, se tudi vse več podjetij odloča za sklenitev kolektivne zdravstvene police za svoje zaposlene. Kar 58 odstotkov podjetij, ki imajo pri njih to polico vsaj eno leto, že v prvem letu koristi zdravstvene storitve, in sicer v dermatologiji, ortopediji, kardiologiji, gastroenterologiji in nevrologiji. V njihovo pogodbeno mrežo je trenutno vključenih več kot 130 domačih in tujih partnerjev, med drugim iz Avstrije, Italije, Nemčije in Hrvaške, še pravijo.
Podatki kažejo, da so rakava obolenja prebavil zelo velika skupina rakavih bolezni. Rak debelega črevesa in danke je celo četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Zgodnejše odkrivanje in s tem boljše preživetje omogoča nacionalni program Svit. Ker pa se rakava bolezen pogosto razvija brez očitnih bolezenskih znakov, se številni bolezni sprva sploh ne zavedajo.
Na prvi pregled je v naboru 25 zdravstvenih storitev 1. junija skupno čakalo 127.672 ljudi, kar pomeni 2678 oziroma 2,1 odstotka več kot na prvi dan preteklega meseca. Po zbranih podatkih sistema eNaročanje se je – kot kaže mesečno nacionalno poročilo o spremljanju čakalnih dob, ki ga je na spletu objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) – skupno število čakajočih v izbranem naboru terapevtsko-diagnostičnih storitev v zadnjem mesecu povečalo s 155.776 (na dan 1. maja) na 157.467 na dan 1. junija. To pomeni, da se je v zadnjem mesecu število čakajočih povečalo za 1691 ljudi oziroma za 1,1 odstotka.
Od tega se je pri prvih pregledih število tistih, ki čakajo nedopustno dolgo, glede na pretekli mesec povečalo za 5,1 odstotka, pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah pa zmanjšalo za tri odstotke.
Podatki iz baze eNaročanje na 1. junij še kažejo, da čakajoči, ki so že vpisani na seznam za izbrani nabor prvih pregledov, v povprečju čakajo šest dni več kot 1. maja, za izbrani nabor 379 terapevtsko-diagnostičnih storitev pa že vpisani na seznam v primerjavi s 1. majem čakajo en dan več. Poleg tega so bile čakalne dobe na prve proste termine pri prvih pregledih 1. junija v povprečju za en dan daljše kot 1. maja, na terapevtsko-diagnostične storitve pa se na prvi termin v povprečju čaka devet dni več kot na isti dan preteklega meseca.
Na prvi pregled je nad dopustno mejo pri stopnji nujnosti zelo hitro čakalo 78 odstotkov vseh čakajočih, pri stopnji hitro pa 63 odstotkov, medtem ko je delež pri stopnji redno 45 odstotkov od vseh, ki so vpisani pri tej stopnji nujnosti. Na terapevtsko-diagnostične postopke pa je 1. junija nad dopustno mejo pri stopnji nujnosti zelo hitro več kot 14 dni čakalo 53 odstotkov vseh čakajočih, pri stopnji redno 43 odstotkov, pri stopnji hitro pa 41 odstotkov.
V naboru vseh prvih pregledov, ki jih NIJZ spremlja na mesečni ravni, je 30,2 odstotka vseh čakajočih ob vpisu v čakalni seznam dobilo datum termina, ki je bil daljši od prvih prostih terminov, ki so jih ponujali izvajalci zdravstvene dejavnosti. Delež teh je pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah skoraj enak, 30,6 odstotka.
V Sloveniji je trenutno priporočljivo, da ljudje začnejo sodelovati pri preventivnih pregledih prebavil pri starosti 50 let, pravi dr. Rado Janša, sicer avtor cele vrste znanstvenih prispevkov s področij gastroenterologije in onkologije, zlasti pa s področij celiakije, prehranskih alergij, bolezni pankreasa in raka prebavil. »Takrat se običajno začnejo izvajati kolonoskopije za odkrivanje morebitnih polipov ali znakov raka v debelem črevesu in danki. Se pa starostna priporočila za preventivne preglede razlikujejo glede na državo in smernice zdravstvenih organizacij. Zato se je o preventivnih pregledih prebavil vedno priporočljivo posvetovati z osebnim zdravnikom ali gastroenterologom, predvsem na podlagi družinske anamneze, dejavnikov tveganja, alarmnih znakov bolezni, dednosti in drugih pomembnih dejavnikov.«
Lani je bila odzivnost na presejalne programe, kot je Svit, le 63,4-odstotna. Na vprašanje, zakaj je tako, dr. Janša odgovarja, da je med glavnimi razlogi morda pomanjkanje ozaveščenosti, kako lahko zgodnje odkrivanje bolezni poveča možnosti za uspešno zdravljenje. Poleg tega mnogi ob omembi presejalnih programov občutijo strah, sram in nelagodje, saj se bojijo posegov, kot je kolonoskopija, ali pa jim je neprijetno govoriti o temah, povezanih s črevesnimi obolenji. »To imenujemo podzavestno odrivanje morebitnih težav. Po naših izkušnjah so pomembne tudi logistične ovire, kot so dolge čakalne vrste in dostopnost zdravstvenih ustanov ob morebitnih nejasnostih glede bolezni prebavil ali celo ob alarmnih znakih teh.«
Ali bi bilo treba starostno mejo za vstop v program znižati pod 50 let? »To lahko opredelimo kot potencialni predmet preučitve oziroma presoje glede na specifične značilnosti populacije in strokovne smernice. Starostna meja za presejalne programe se običajno določi na podlagi raziskav, ki ocenijo tveganja, koristi in stroške. Pomembno je pretehtati prednosti zgodnjega odkrivanja in zmanjšati tveganja presejalnih postopkov, zato bi bilo smiselno preučiti relevantne znanstvene raziskave in se posvetovati s strokovnjaki. Treba bi bilo upoštevati zlasti genetske oziroma družinske bolezni prebavil.«
Lani prenovljena evropska priporočila poleg nadgradnje že delujočih presejalnih programov za raka materničnega vratu, dojk in debelega črevesa predvidevajo nadaljnje raziskovanje in postopno izvajanje treh novih, in sicer za raka pljuč in prostate, pod določenimi pogoji pa tudi raka želodca. V Sloveniji se bodo o morebitni uvedbi presejalnega programa za raka želodca odločili na podlagi posebne študije.
Na vprašanje, ali bi bil po njegovem mnenju ta presejalni program nujno potreben, dr. Rado Janša odgovarja, da je odločitev za uvedbo presejalnega programa običajno rezultat celovite ocene strokovnjakov, ki upoštevajo različne dejavnike, med njimi pogostost in resnost bolezni, razpoložljive diagnostične metode, učinkovitost zgodnjega odkrivanja in zdravljenja ter stroške in koristi programa.
»Rak želodca je resna bolezen, ki lahko povzroči hude zdravstvene težave in smrt, še posebej, če ni odkrit pravočasno. Če študija ugotovi, da bi presejalni program prinesel pomembne koristi, na primer zgodnje odkrivanje bolezni, zmanjšanje smrtnosti ali izboljšanje dolgoročnih izidov zdravljenja, potem je tak presejalni program v Sloveniji nujno potreben. V vsakem primeru je pri odločanju o uvedbi presejalnih programov treba upoštevati natančno oceno strokovnjakov, ki temelji na najnovejših znanstvenih dognanjih ter preučevanju prednosti in tveganj programa. Na vidiku je tudi nov nacionalni program za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki je zelo pomembna pri razvoju rakave bolezni želodca,« je še pojasnil sogovornik in izrazil upanje, da bo program hitro zaživel.
Lani je 13 zastopnikov pacientovih pravic obravnavalo 12.247 pacientov oziroma vprašanj pacientov, kar je za 14 odstotkov več kot leto prej. Evidentiranih je bilo 1553 neformalnih posvetovanj in uvedenih 222 prvih obravnav, je razvidno iz državnega poročila o stanju varstva pacientovih pravic za leto 2022, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje in s katerim se je minuli teden seznanila tudi vlada.
Leta 2022 so bile glede na poročila zastopnikov najpogosteje kršene pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, pravica do spoštovanja pacientovega časa in pravica do dostopa do zdravstvene obravnave. Glede na prejete podatke sta najmanj pogosto kršeni pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja in pravica do drugega mnenja.
Pacienti in njihovi svojci so največkrat, v 55 odstotkih, prvi stik z zastopnikom pacientovih pravic navezali po telefonu. Le 3,4 odstotka jih je to storilo osebno v pisarni zastopnika, zunaj pisarne zastopnikov je bilo izvedenih 0,7 odstotka prvih stikov pacientov oziroma družinskih članov z zastopniki. Pregled zaključenih obravnav v preteklem letu kaže, da je bilo 74 odstotkov primerov zaključenih ob enkratnem stiku s pacientom.
Zaznane kršitve pacientovih pravic so se zgodile na različnih področjih zdravstvene dejavnosti. Lani je bilo »veliko pritožb povezanih s področjem delovanja družinske medicine (zaradi nedostopa do zdravnikov družinske medicine in zaradi pomanjkanja možnosti za izbiro osebnega zdravnika), sledijo področja otroškega in mladinskega zobozdravstva in ortodontije ter ortopedije.«
Državno poročilo vsebuje povzetek poročil o delu zastopnikov pacientovih pravic, povzetek dela republiške komisije za varstvo pacientovih pravic in podatke o zadovoljstvu pacientov z zdravstveno obravnavo pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji