Na odkrivanje okužbe bodo povabili 6000 mladih

Medtem ko se z razširitvijo presejalnega programa za novorojenčke, v katerem bi odkrivali tudi spinalno mišično atrofijo, pošteno zamuja, se bo v ZD Ljubljana začel pilotni projekt presejanja na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori. Ta naj bi bila po ocenah kriva za približno 89 odstotkov primerov raka na želodcu brez kardije (kar je 78 odstotkov vseh primerov raka na želodcu).

Po širitvi programa presejanja novorojenčkov naj bi že leta 2022 pri njih začeli odkrivati tudi spinalno mišično atrofijo (SMA), 18 hudih prirojenih okvar imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo. Sredstva so bila zagotovljena (skoraj dva milijona evrov na letni ravni za 20.999 storitev presejanj), a program še ni stekel. Zakaj?

Predstojnik nevrološkega oddelka na ljubljanski pediatrični kliniki izr. prof. dr. Damjan Osredkar je avgusta lani dejal, da bodo presejanje začeli jeseni. Najprej na SMA, nato postopoma še na druge bolezni. »Najmočnejša vzroka za zakasnitve sta bila, da so procesi za razpise za opremo in material izredno neučinkoviti in zato dolgotrajni, z veliko administrativnimi ovirami, hkrati pa je težko najti ljudi, ki so dovolj kvalificirani in so pripravljeni delati v javnem sektorju za plačo, ki jo ta lahko ponudi,« je povedal tedaj. Trinajstega novembra lani je dejal, da tečejo zadnje priprave na testiranje, a tega še zdaj ni.

Za več informacij, zakaj natančno se zatika, smo že avgusta lani vprašali tudi vodjo Kliničnega inštituta za specialno laboratorijsko diagnostiko na Pediatrični kliniki doc. dr. Alenko Trampuš Bakijo. Dvaindvajsetega novembra je odgovorila, naj se obrnemo na službo za odnose z javnostmi, od koder bomo tudi dobili odgovore, a jih še nismo.

Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena

Medtem ko je torej usoda razširjenega presejanja novorojenčkov še neznana, pa je pozitivna novica ta, da se bo februarja v Ljubljani začel pilotni projekt presejanja na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori in njenega zdravljenja kot načina primarne prevencije raka na želodcu. Projekt, imenovan Togas, je sofinanciran s sredstvi EU prek programa EU4Health v okviru agencije HaDEA (European Health and Digital Executive Agency).

V pilotni raziskavi 1, ki jo vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), bo za odkrivanje in zdravljenje okužbe s H. pylori povabljenih 6000 mladih v starosti od 30 do 34 let, ki sodijo pod zdravstveno varstvo ZD Ljubljana. Vse, ki se bodo odzvali vabilu – pričakujejo, da se jih bo polovica –, bodo testirali na omenjeno bakterijo in zdravili, če bo rezultat pozitiven. Potrjena in zdravljena okužba s H. pylori lahko pomembno izboljša zdravje in počutje posameznika, dolgoročno pa v do 89 odstotkih zmanjša možnost nastanka raka na želodcu, izhaja iz strokovne literature.

»Največji problem je, da 80 odstotkov okuženih z bakterijo H. pylori nima nobenega simptoma ali znaka bolezni, zato je zgodnje odkrivanje te bakterije ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za nastanek raka na želodcu in drugih s tem povezanih zdravstvenih težav, je povedal prof. dr. Bojan Tepeš, strokovni vodja pilotne raziskave.

Okužena četrtina Slovencev

Okužba z bakterijo H. pylori je najpogostejša okužba pri ljudeh, saj je po ocenah okužena polovica vseh prebivalcev. V Sloveniji je takšnih četrtina. V starosti do 30 let je okuženih približno 20 odstotkov prebivalcev, v starosti od 50 do 74 let pa 68 odstotkov. Posameznik se običajno okuži do desetega leta starosti in potem okužbo nosi s seboj vse življenje. Možnost njenega nastanka je odvisna od higienskih razmer (preskrba s pitno vodo, urejena kanalizacija, število otrok v sobi, osebna higiena ...). Način prenosa je fekalno-oralen ali s staršev (predvsem matere) na otroke. Če okužbo odkrijemo in ozdravimo v odrasli dobi, se pozneje ne ponovi (oziroma je verjetnost ponovitve manjša od enega odstotka).

Klinični znaki delovanja bakterije so lahko razjede želodca ali dvanajstnika, bolečina v zgornjem delu trebuha po jedi (bolečina v žlički), tiščanje v zgornjem delu trebuha (tiščanje v žlički) ali zgodnja sitost. Vse to lahko pogosto vodi do pojava raka.

Ta pa se na želodcu navadno odkrije izjemno pozno oziroma v napredovali fazi, kar zniža stopnjo preživetja. V Evropi ni na voljo učinkovitega načina presejanja na okužbo s H. pylori in tudi ne endoskopskih programov sekundarne prevencije oziroma ugotavljanja raka na želodcu v zgodnjem stadiju. »Program presejanja na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori in njenega zdravljenja je znanstveno dokazano učinkovit in cenovno najugodnejši pristop k preprečevanju raka na želodcu,« poudarja Tepeš.