Cepljenje proti covidu-19 priporočajo tudi nosečnicam

22.00 Poziv k brezplačnim covidnim testom za prehod meje

Evropski poslanci Tanja Fajon, Milan Brglez, Irena Joveva, Klemen Grošelj in Ljudmila Novak so na ministra za zdravje Janeza Poklukarja naslovili pobudo, s katero želijo prebivalcem Slovenije omogočiti brezplačne covidne teste za prehajanje meja.

Evropski parlament je prejšnji teden prižgal zeleno luč evropskemu digitalnemu covidnemu potrdilu pod pogojem, da se zagotovi enakopravnost, sem pa spadajo tudi enakopravne možnosti za potovanja.

Poklukar je zagotovil, da bodo zagotovo naredili, kar je treba in kar narekuje sodelovanje v okviru EU. »Storili bomo vse, da vsem omogočimo enake možnosti in pravice. To mora biti osnovno izhodišče,« je poudaril.

Uredbo o digitalnem covidnem potrdilu so v ponedeljek v Bruslju podpisali predsedniki vseh treh osrednjih institucij EU. Veljati bo začela 1. julija in bo v pandemiji olajšala potovanja znotraj EU.

21.00 Evropa bo dobila glavnega epidemiologa

Evropska komisija je danes predstavila sporočilo o prvih spoznanjih, pridobljenih med pandemijo covida-19, za boljšo pripravljenost EU na spopadanje s prihodnjimi pandemijami. Gre za seznam desetih naukov, med katerimi komisija predlaga imenovanje evropskega glavnega epidemiologa in vzpostavitev okvira za aktiviranje izrednih razmer v EU. Evropskega glavnega epidemiologa bi morala EU imenovati do konca leta, deloval pa bi kot »osrednja točka obveščanja v kriznih časih«.

Druga ugotovitev pa je, da smo morali delovati z zelo šibkimi pravnimi podlagami, je ob današnji predstavitvi v Bruslju dejal podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja. Ob tem je spomnil, da je zdravstvena politika področje, kjer pristojnosti EU niso velike.

Med pomembnimi uspehi v spoprijemanju s pandemijo je omenil skupno strategijo cepljenja v EU, digitalno covidno potrdilo, mednarodno pobudo za cepiva Covax, kjer je imela EU osrednjo vlogo, ter zelene prometne pasove za hiter pretok blaga.

20.15 Koronavirus redči nogometne vrste

Brazilska vlada sporoča, da je bilo na začetku južnoameriškega nogometnega prvenstva že 41 pozitivnih testov na novi koronavirus. V neposredni povezavami z desetimi reprezentancami je bilo 31 pozitivnih testov, kako so pri tem porazdeljeni ljudje v posameznih reprezentancah, pa vlada ni sporočila, poroča portal UOL. Preostalih deset testov naj bi pripadalo ljudem, povezanih z organizacijo. Do zdaj so opravili 2927 testov, medijska poročila pa trdijo, da 13 okuženih prihaja iz venezuelske reprezentance.

Turnir se je začel minulo nedeljo, ko je domača reprezentanca s 3:0 ugnala prav oslabljeno Venezuelo.

20.00 Tudi v New Yorku vse manj omejitev zaradi covida

Guverner ameriške zvezne države New York Andrew Cuomo je odpravil večino omejitev, uvedenih zaradi pandemije koronavirusa, potem ko je naznanil, da je 70 odstotkov odraslih prebivalcev države z okrog 20 milijoni prebivalcev dobilo vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19. Povsem cepljenih je okrog 60 odstotkov odraslih.

Cuomo je to simbolično naznanil pred Svetovnim trgovinskim centrom na jugu Manhattna, ki je spomenik okrevanju mesta oziroma države po veliki tragediji. Odpravljene so vse omejitve glede storitev, povezanih s hrano in vse omejitve v pisarnah in drugih nepremičninah, zabaviščnih parkih, telovadnicah, vrtcih in drugod v gospodarskem in družbenem življenju.
Maske bo sicer treba še naprej nositi na sredstvih javnega prevoza in v zdravstvenih objektih ter nekaterih šolah, podjetja in organizacije pa se lahko sami odločajo o omejitvah, glede na to, ali je nekdo cepljen ali ne. Ni več potrebe po varnostni razdalji, omejitve kapacitet v restavracijah, kinodvoranah ali športnih objektih in sledenja koronavirusu.

Zvezna država New York je bila lani ob izbruhu koronavirusa najbolj prizadeta od vseh v ZDA, tako glede rasti okužb kot tudi smrti, saj je aprila umiralo skoraj po 1000 ljudi na dan. Sedaj pa je po guvernerjevih besedah država z najnižjo stopnjo okužb v ZDA.

19.30 Cepljenje priporočljivo za nosečnice

Strokovnjaki so danes na spletnem javnem posvetu, ki ga je pripravila Zdravniška zbornica Slovenije, govorili o cepljenju proti covidu-19 v povezavi z otroki, nosečnicami in doječimi materami. Cepljenje so nosečnicam priporočili. V Sloveniji je s prvim odmerkom trenutno cepljenih 3000 otrok do 17. leta starosti, z drugim pa 600.

Specialist ginekologije in porodništva Miha Lučovnik je opozoril, da lahko okužba pri nosečnicah poteka huje. »Imajo dva- do štirikrat večjo možnost za hud potek bolezni od splošne populacije. Možnost, da umrejo, je štirikrat večja od splošne populacije. V času nosečnosti namreč pride do sprememb dihal, srčno-žilnega in imunskega sistema. Respiratorne okužbe ravno zaradi teh sprememb potekajo težje,« je pojasnil in dodal, da so v ljubljanski porodnišnici med oktobrom 2020 in februarjem 2021 zabeležili okoli 193 okuženih od 1317 porodnic, kar je 15 odstotkov. Deset odstotkov nosečnic je bilo brez simptomov, dva odstotka je bilo kritično bolnih, 89 odstotkov pa je imelo blage oziroma zmerne simptome.

Omenil je tudi na raziskavo iz ZDA, po podatkih katere je tveganje za zaplete pri cepljenih nosečnicah enako kot pri splošni populaciji, torej necepljenih nosečnicah. Po njegovih besedah so mRNK cepiva v času nosečnosti varna in učinkovita, zato so varna tudi za plodove in novorojenčke. Cepljenje je nosečnicam svetoval ne glede na to, v katerem trimesečju so.

19.05  Kdaj do digitalnega covidnega potrdila?

Nacionalni inštitut za javno zdravje bo imel v petek implementacijsko povezavo z Evropsko komisijo. Če bo ta uspešna, lahko tudi v Sloveniji kmalu računamo na  izdajanje digitalnega covidnega potrdila na portalu zVem ter do konca meseca implementiramo in zaženemo mobilno aplikacijo, prek katere bo možno dostopati do potrdila.

19.00 Precepljenost bo ključna

Edina pot iz krize je zadostna precepljenost prebivalstva. Ali kot je ob robu zasedanja sveta EU za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov izjavil minister za zdravje Janez Poklukar: »Epidemija je pokazala, da je cepljenje najpomembnejši zdravstveni ukrep, brez katerega si ne moremo predstavljati prihodnosti. Tako kot prihodnost Evrope tudi cepljenje temelji na solidarnosti in sodelovanju. Cepljenje je odločitev za naše zdravje in za naša življenja. To je majhen korak za posameznika pa vendar velik korak za slovensko in evropsko družbo,« je še izpostavil. Po njegovih besedah je tudi za zaščito pred širjenjem delta različice koronavirusa pomembno, da v družbi dosežemo zadostno precepljenost prebivalstva. Po njegovem je ključno tudi to, da se s precepljenostjo zmanjša dnevno število okuženih prebivalcev ter da Slovenija tudi na tak način obvlada morebitni izbruh delta različice koronavirusa.

18.40 Nova različica koronavirusa delta na pohodu

Evropski ministri za zdravje so v Luksemburgu »rešetali« predvsem grožnjo zaradi širjenja nove različice koronavirusa delta, ki je bolj prenosljiva, ima praviloma težji potek pri obolelih, za zaščito pa je potrebno cepljenje z dvema odmerkoma. Je tudi bolj pogosta pri mlajši generaciji, ki je slabše precepljena.

Komisarka za zdravje Stella Kirikaides je pozvala vse članice, naj pospešijo cepljenje. Želimo si, da bi dovolj hitro precepili vse prebivalce Evrope in na ta način zmanjšali verjetnost večjega vala širjenja koronavirusa, je ob tem dejal slovenski minister Janez Poklukar.

18.30 Zakonodajni trojček kot prednostna tema

Ministri za zdravje EU so danes v Luksemburgu dosegli dogovor o osnutku pravil za okrepitev vloge Evropske agencije za zdravila (Ema), kar je tudi prioriteta slovenskega predsedovanja EU. Izpostavili so tudi grožnjo zaradi širjenja nove različice virusa delta in se zavzeli za pospešitev cepljenja, je povedal minister za zdravje Janez Poklukar. Ministri so obravnavali tudi zakonodajni trojček, ki vključuje krepitev mandatov agencije Ema in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter načrte za bolj usklajeno delovanje EU v primerih morebitnih čezmejnih groženj v prihodnosti. Sprejeli so še poročilo o napredku pri uredbi ECDC in pa čezmejnih grožnjah za zdravje.

Portugalsko predsedstvo je po ministrovih besedah na tem področju naredilo pomemben premik. Sedaj bo morala Slovenija v tej smeri nadaljevati. Celotni zakonodajni trojček je za Slovenijo prednostna tema. Slovenija si bo med predsedovanjem Svetu EU prizadevala, da ga skupaj z evropskimi institucijami in državami članicami pripelje do zaključka.

18.00 Nov 20-milijardni dolg

Evropska unija javlja o prvi zadolžitvi za 20 milijard evrov za financiranje okrevanja po covidu-19. Evropska komisija je danes izdala desetletno obveznico za 20 milijard evrov in tako začela zadolževanje na finančnih trgih za financiranje gospodarskega okrevanja po covidu-19. Do konca leta se pričakuje zadolžitev za 100 milijard evrov, s čimer naj bi zagotovili vse finančne potrebe članic EU.



To je mejnik pri uresničevanju načrtov za okrevanje, je poudarila predsednica komisije Ursula von der Leyen. To je največja institucionalna zadolžitev doslej. Povpraševanje za obveznico, ki jo bo treba odplačati do 4. julija 2031, je sedemkrat preseglo ponudbo, zanimanje je izrazil širok krog vlagateljev, je povedala.

Von der Leynova je ponovila, da bo v prihodnjih dneh obiskala Portugalsko, Španijo, Grčijo, Dansko in Luksemburg, kjer bo predstavila ocene nacionalnih načrtov za okrevanje. Omenjena peterica lahko torej prva pričakuje pozitivne ocene, a komisija odločitev očitno še ni sprejela, je nakazal komisar za proračun Johannes Hahn.

Več kot polovica vlagateljev prihaja iz unije, znaten delež pa tudi iz Azije in iz Amerik. Okoli deset odstotkov jih je iz Azije, pri čemer je po Hahnovih navedbah precejšen delež iz Kitajske. Komisar je med vlagatelji naštel centralne banke ter pokojninske in zavarovalniške sklade.

V skladu z načrtom financiranja okrevanja po pandemiji covida-19 se bo komisija do konca leta 2026 zadolžila za okoli 800 milijard evrov. V povprečju je predvideno zadolževanje za približno 150 milijard evrov na leto. Ves dolg naj bi unija odplačala do leta 2058.

16.44 V UKC Ljubljana ob koncu epidemije veseli, da bodo lahko nekoliko zadihali

V UKC Ljubljana je trenutno na covidnih oddelkih še 72 bolnikov, od tega 20 na intenzivni negi. Kot je ob koncu epidemije covida-19 za primerjavo povedal v. d. generalnega direktorja UKC Jože Golobič, so jih na višku epidemije konec novembra zdravili 352, od tega 69 na intenzivni negi. Veseli ga, da bodo zdaj le nekoliko zadihali.

Golobič je povedal, da je bilo covidno delovišče za njih velik požiralnik kadra, ki ga niso mogli zagotoviti na trgu dela, pač pa so ga bili prisiljeni vzeti z drugih klinik, te pa zaradi tega niso mogle v celoti izvajati svojega programa. Kljub epidemiji so na največjih po njegovih besedah uspeli izpeljati več kot 80 odstotkov programa. »Računamo, da bi z umirjanjem epidemije in po obdobju dopustov jeseni lahko stvari organizirali tako, da bi dosegali več kot stoodstotno realizacijo in bi hkrati lahko odpravljali čakalne vrste,« je dejal prvi mož UKC Ljubljana.

16.11 Na OI v Tokiu bo neupoštevanje koronskih pravil lahko pomenilo izključitev z iger

Udeležencem letošnjih olimpijskih iger v Tokiu grozijo resne kazni, če se ne bodo držali pravil, ki jih je v času pandemije novega koronavirusa objavil Mednarodni olimpijski komite (Mok). Kršiteljem grozi izključitev z iger, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Mok je danes objavil zadnjo verzijo pravil za vse udeležence OI, ki bodo med 23. julijem in 8. avgustom. Podpredsednik Moka John Coates je prispel v Tokio in dejal, da so zagotovili 20.000 cepilnih doz za delovno silo na igrah, ki so jih lani prestavili za eno leto zaradi novega koronavirusa. Manj kot šest tednov pred začetkom iger Mok nadaljuje s podrobnimi uskladitvami pravil. »Medtem ko poudarek ostaja na izobraževanju, preventivi in zaupanju, da se bodo vsi udeleženci OI držali pravil, je treba zagotoviti tudi postopke za tiste, ki se jih ne bodo držali,« so zapisali pri Moku. »V tej prenovljeni verziji so tako za olimpijske kot paraolimpijske igre nova pravila. Mogoče posledice pa so opozorila, začasna in trajna izključitev z iger, odvzem akreditacij, diskvalifikacija in tudi finančna kazen,« pravijo pri Moku.

16.03 V Franciji cepivo proti covidu-19 na voljo za vse, starejše od 12 let

V Franciji je cepivo proti covidu-19 od danes na voljo za vse, starejše od 12 let. S tem željo hitreje doseči precepljenost in upočasniti širjenje novih različic. Povpraševanje po cepljenju se je med odraslimi Francozi upočasnilo, zato vlada upa, da bo s cepljenjem otrok dosegla 80-odstotno precepljenost. Ob takšni precepljenosti se bo po mnenju strokovnjakov virus prenehal širiti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Francoske oblasti prav tako pozorno spremljajo širjenje različice delta, ki je povzročila skokovito rast okužb v Veliki Britaniji, čeprav je bilo z dvema odmerkoma cepljenih že več kot 55 odstotkov odraslih Britancev.

15.50 Odprto množično cepljenje na Gospodarskem razstavišču

»V Cepilnem centru ZD Ljubljana na Gospodarskem razstavišču bomo omogočili odprto množično cepljenje s cepivom AstraZeneca v četrtek, 17. junija, ter v soboto in nedeljo, 19. in 20. junija, v času med 14. in 20. uro,« sporočajo iz ZD Ljubljana. Na cepljenje osebe prinesejo kartico zdravstvenega zavarovanja. Osebe, ki bi se želele udeležiti odprtega množičnega cepljenja ob izbrani uri naprošamo, da si zaradi boljše organizacije dela izberejo termin cepljenja.

V koledarju so zelena okenca, ki predstavljajo termin cepljenja. Na en termin (zeleno okence) se lahko prijavi 30 oseb. Ko je termin enkrat zapolnjen, se ta obarva rdeče in naročanje ni več mogoče. Ura cepljenja se izpiše ob kliku na okence in izvedbi prijave. Za udeležbo na odprtem množičnem cepljenju prijava sicer ni obvezna.

14.50 Epidemiološka služba ponovno vzpostavila aktivno sledenje visokotveganim stikom

Epidemiologi bodo od danes aktivneje sledili vsem tistim, ki niso bili cepljeni proti covidu-19 in so bili v visokotveganem stiku z osebo, okuženo z novim koronavirusom. Epidemiološka služba bo v tem primeru osebam poslala navodila po e-pošti oziroma navadni pošti, izjavo o karanteni na domu pa bodo izpolnili sami prek portala e-Uprava.

Kot je v izjavi za javnost dejal v. d. predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel, je sicer meja okužb, do koder epidemiologi še lahko spremljajo kontakte, nekoliko zabrisana, saj je trenutno težko opredeliti, koliko stikov bo imela posamezna oseba in koliko časa bodo obravnavali posamezen primer. Zatrdil je, da bodo imeli sicer dnevno na voljo od 70 do sto oseb, ki bodo aktivno iskale in obravnavale primere.



14.27 V Grčiji bodo od srede proti covidu cepili vse, starejše od 18 let

V Grčiji bodo v sredo pri cepljenju proti covidu-19 odpravili starostne omejitve in začeli cepiti vse, ki so starejši od 18 let, so sporočile pristojne oblasti. Obenem so znova omejili uporabo cepiva AstraZenece, s katerim bodo odslej cepili le starejše od 60 let.

Odločitev so grške oblasti utemeljile z majhnim številom novih okužb v Grčiji. Po navedbah strokovnjakov za cepljenje je možnost, da bi se mlajši okužili z novim koronavirusom, manjša, kot da se pri njih pojavi življenjsko ogrožajoč krvni strdek po cepljenju z AstraZeneco, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V Grčiji je bilo doslej z enim odmerkom cepljenih približno polovica od 11 milijonov prebivalcev. V ponedeljek so v državi potrdili 472 novih okužb. Večino strogih epidemioloških omejitev so v državi ukinili, še vedno pa je treba upoštevati varnostno distanco in nekatere ukrepe, kot je obvezno nošenje mask na javnih mestih.



13.22 Slovensko zdravstvo epidemijo covida-19 prestalo zaradi prilagodljivosti, ob tem so se poslabšala druga zdravstvena stanja

Epidemija covida-19 je negativno vplivala na druga zdravstvena stanja, predvsem zaradi prepoznih diagnoz in zapletov pri kroničnih boleznih. Po oceni sodelujočih v pogovoru STAkluba je bila epidemija preskusni kamen za krhko slovensko zdravstvo, ki pa jo je s prilagodljivostjo uspelo prestati. Ob tem so pozvali k vlaganju v zdravstveni sistem. Družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana je opomnila, da je delo slovenskega zdravstvenega sistema med epidemijo treba gledati tudi z vidika razpoložljivih kadrovskih in materialnih virov. »Povprečna evropska država ima za petino zdravnikov več kot Slovenija. Potrebovali bi dodatnih 1500 zdravnikov, vsaj 400 v družinski medicini,« je izpostavila v današnjem spletnem pogovoru STAkluba.

11.54 V četrtek in petek množično cepljenje v ZD Maribor
 
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor za vse občane mesta Maribor in okoliških občin organizira dan odprtih vrat z namenom množičnega cepljenja, so zapisali v sporočilu za javnost. Množično cepljenje bo v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja Maribor na Koroški cesti, in sicer v četrtek, 17. 6., med 9. in 13. uro ter med 14. in 19. uro
(cepivo Johnson & Johnson) in v petek, 18. 6., med 8. in 13. uro ter med 14. in 19. uro (cepivo Johnson & Johnson do porabe zalog, nato cepivo AstraZenece). V ZD Maribor imajo na razpolago 3500 odmerkov cepiva Johnson & Johnson in 13.500 odmerkov cepiva AstraZenece, so zapisali. Na cepljenje se ni treba predhodno naročiti.

11.30 Von der Leynova: V EU opravili več kot 300 milijonov cepljenj

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prek twitterja sporočila, da so danes v EU presegli število 300 milijonov cepljenj. »Vsak dan smo bliže cilju – dobaviti dovolj odmerkov, da bi julija cepili 70 odstotkov odraslih,« je dodala. Von der Leynova je že aprila ocenila, da bo mogoče cilj 70 odstotkov cepljenih odraslih, ki je bil sprva zastavljen do konca poletja, doseči že julija. V četrtek je predsednica evropske komisije naznanila, da je povsem cepljenih sto milijonov Evropejcev, več kot polovica odraslih se je dotlej cepilo z vsaj enim odmerkom.



11.13 Transparency International: Pandemija poslabšala stanje na področju korupcije v EU

Skoraj tretjina evropskih državljanov meni, da se je korupcija lani povečala, je pokazala raziskava Svetovni barometer korupcije 2021 v EU, ki jo je objavil Transparency International. Da se je korupcija v Sloveniji lani povečala, ocenjuje več kot polovica vprašanih v Sloveniji, kar je za Ciprom drugi največji delež v EU. Skoraj polovica (49 odstotkov) vprašanih Evropejcev meni, da njihove vlade ne naredijo dovolj za učinkovito preprečevanje korupcije, kažejo ugotovitve javnomnenjske raziskave Svetovni barometer korupcije 2021. Žarišče korupcije je bilo zlasti zdravstveno varstvo, medtem ko so si vlade prizadevale za obvladovanje pandemije covida-19, ugotavlja raziskava.

Trije od desetih Evropejcev so se v zadnjem letu pri dostopu do javnih storitev zatekli k podkupovanju ali uporabi osebnih zvez, kar predstavlja več kot 106 milijonov ljudi. Hkrati vprašani izpostavljajo problematične zveze med politiko in zasebnim sektorjem, več kot polovica pa jih meni, da delovanje vlade usmerjajo ozki osebni interesi.

10.28 V ponedeljek potrjenih 112 novih okužb, delež pozitivnih 4,8-odstoten

Ob 2330 PCR-testih je bilo v ponedeljek potrjenih 112 novih okužb s koronavirusom, kažejo podatki sledilnika za covid-19. Delež pozitivnih je 4,8-odstoten. Poleg tega je bil opravljen še 39.801 hitri antigenski test. Trenutno je v državi 2529 aktivnih primerov okužb, 14-dnevna incidenca znaša 120,4. V ponedeljek so umrle štiri osebe s covidom-19, v bolnišnični oskrbi je 122 oseb, od tega 40 na intenzivni negi.



09.31 Podpora izvedbi OI se na Japonskem obrača navzgor

Podpora za izvedbo poletnih olimpijskih iger na Japonskem to poletje se je v zadnjem obdobju, po več mesecih izrazito nenaklonjene javnosti, obrnila navzgor, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ugotovile najnovejše javnomnenjske ankete. Pred mesecem dni so ankete ugotavljale, da je več kot dve tretjini Japoncev za ponovno preložitev ali odpoved iger. A s prihodi prvih športnikov in olimpijskih uradnikov se trend nasprotovanja izvedbi iger v predvidenem terminu obrača, piše AFP.
»Upam, da bodo igre potekale z gledalci,« je za AFP dejal 54-letni Mičijo Sajto v Ota Cityju, severno od Tokia, kjer trenutno gostuje avstralska reprezentanca softballa. Saito je prišel izrazit podporo gostom: »Prišli so od daleč, zato sem jih želel pozdraviti.« Organizatorji so napovedali številne ukrepe za zagotavljanje varnosti na igrah v časih pandemije, med njimi dnevno testiranje športnikov in sledenje novinarjem, ki prispejo iz tujine.





00.30 V Sloveniji danes po pričakovanjih zadnji dan epidemije covida-19

Danes bo v Sloveniji najverjetneje še zadnji dan epidemije covida-19. Vlada naj bi upoštevala predlog svetovalne skupine in epidemije po skoraj osmih mesecih zaradi ugodne epidemiološke slike ne bo več podaljšala. Še vedno pa ostajajo veljavni nekateri ukrepi, ki bodo po besedah vodje svetovalne skupine Mateje Logar zagotovili varna druženja. Vlada je epidemijo razglasila 19. oktobra lani, zadnjič pa jo je za 30 dni podaljšala 16. maja.



Minister za zdravje Janez Poklukar je v petek na vladni novinarski konferenci povedal, da ugodnejša epidemiološka slika pomeni tudi prehod v tako imenovano oranžno fazo po lestvici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje pa je spomnila, da je epidemiološka situacija v primerjavi z lanskim koncem epidemije drugačna. Izpostavila je veliko število cepljenih in prebolevnikov, ki so zdaj zaščiteni. Kljub temu opozarja, da je virus še vedno med nami, zato tudi po koncu epidemije ostajajo veljavni določeni ukrepi.



Ker želijo zagotoviti varna druženja, po koncu epidemije s podlago zakona o nalezljivih boleznih ostaja veljaven sistem »preboleli, cepljeni in testirani«. Poleg tega veljajo tudi omejitve na deset kvadratnih metrov pri izvajanju dejavnosti, nošenje mask v zaprtih javnih prostorih in omejitev 75-odstotne zasedenosti sedišč na prireditvah. Medtem pa se s koncem epidemije v gostinskih lokalih umika omejitev, da so lahko pri mizi štiri odrasle osebe in otroci. Prav tako ostajajo veljavni ukrepi, vezani na gospodarski resor, kot so turistični boni in različne oblike finančne pomoči. Na ministrstvu za notranje zadeve pa so za STA pojasnili, da o morebitnem podaljšanju epidemioloških ukrepov tedensko odloča vlada. Do 20. junija še veljata odloka o začasni prepovedi zbiranja in o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo.

Vlada je epidemijo sicer prvič razglasila 12. marca lani, končala pa jo je 31. maja s simboličnim preletom letal.