Naslednja postaja: Mars

Eden od najbolj inovativnih ljudi­ našega časa se iz ameriške prestolnice Washington odpravlja na Mars. Vodja urada za vladno učinkovitost Elon Musk ne bo sam letel na rdeči planet, že čez poldrugo leto naj bi tja poslal svoje robote.

Elona Muska nekateri občudujejo, drugi sovražijo, revija Time pa je pred nekaj leti pri njem videla »obsesivno, toda igrivo radovednost o vseh čudežih narave, ki mu pomaga videti vzorce prek različnih področij«, primerljivo z Benjaminom Franklinom in Leonardom da Vincijem. S Teslo je postavil smernice vsej svetovni industriji električnih avtomobilov, Starlink ponuja vesoljski internet, Neuralink si prizadeva za ustvarjanje človeških strojev, brez njegovega Spacexa ameriška vesoljska industrija ne bi segala veliko višje od tekmecev.

Vesoljska ladja Elona Muska, pripravljena na izstrelitev. Foto: Callaghan O'hare/Reuters

Kako nemočna bi bila ameriška administracija za aeronavtiko in vesolje Nasa brez Muska, je pokazalo nedavno reševanje astronavtov Sunite Williams in Barryja Wilmora z mednarodne vesoljske postaje. Triinpetdesetletni Američan, rojen v Južni Afriki, hoče še višje, človeško zavest hoče razširiti po vesolju. Mars naj bi bil prva stopnica nebeškega potovanja. »Starship bo, upajmo, odletel proti Marsu konec prihodnjega leta z raziskovalnimi roboti Optimus,« je ta teden o še enem tehnološkem mejniku – raketi, ki se vrne domov – zapisal na svojem družbenem omrežju x. Že prej je napovedal, da bodo robotom leta 2029 ali 2031 sledili ljudje, čez približno dvajset let je tam napovedal samozadostna mesta.

Površino rdečega planeta naj bi začeli raziskovati že optimusi, najprej načrtovani kot pomoč v gospodinjstvih. »Delali bodo vse, kar boste hoteli,« jih je predstavil njihov ustvarjalec. »Lahko bodo učitelji, varuške vaših otrok, peljali bodo psa na sprehod, pokosili travo, prinesli stvari iz trgovine, postregli s pijačo, bili vaši prijatelji.« Tudi ugotavljali bodo, ali je na Marsu že obstajalo življenje, kot verjamejo nekateri.

Učinkovitejši od Bidna

Musk je trenutno zelo zaposlen z odpravljanjem zapravljanja v ameriški zvezni upravi. Predsedniku Trumpu se je pridružil po poskusu atentata nanj lani poleti in je po prepričanju privržencev doslej opravil izjemno delo. V času prejšnjih administracij se je zvezna birokracija zelo razrasla in Muskov urad za vladno učinkovitost (Doge) naj bi našel že za 150 milijard dolarjev spornih proračunskih postavk. Razkrili naj bi skoraj deset milijonov ljudi, starejših od 120 let, ki so prejemali državne pokojnine. Zdaj naj bi našli še 28.000 petletnikov in mlajših na seznamih prejemnikov nadomestila za brezposelnost.

nedavni washingtonski protesti proti Trumpu in Musku. Foto: Frederic J. Brown/Afp

Ameriško zvezno porabo je krčil že demokratski predsednik Bill Clinton, nameraval jo je tudi Barack Obama, ki je za to zadolžil tedanjega podpredsednika Joeja Bidna. Rezultat je bil tako boren, da pri Muskovem uradu Doge ocenjujejo, da je nepotrebne in celo kriminalne državne porabe za 1000 ali celo 2000 milijard dolarjev.

Nasa zavrača domneve

Trump se zaveda, da se bo najbogatejši zemljan enkrat poslovil od vladne naloge, zaradi katere po poročanju prič spi na kavču vladne administrativne stavbe streljaj od Bele hiše. Musk se je odmevno sprl s teoretikom njegovih carinskih vojn Petrom Navarrom in republikanski predsednik je že napovedal, da bo Doge obstal tudi po Muskovem odhodu.

Nasin Perseverance je že obiskal Mars. Foto: Handout. Via Reuters

Tudi podpredsednik J. D. Vance je poudaril, da bo ostal prijatelj in svetovalec – ter morda izvrševalec Trumpove obljube o kolonizaciji Marsa. Nekateri ameriški fiziki verjamejo, da je tam nekoč že obstajala civilizacija, ki jo je izbrisal jedrski napad druge. Za prepričane so dokaz nekdanjega življenja piramidam podobni objekti na fotografijah in kemični elementi, ki naj bi nastali po jedrskih eksplozijah, čeprav pri Nasi zavračajo obe domnevi. Kemične elemente bi lahko povzročil izpod površja izhajajoč plin, tisto, kar nekateri vidijo kot piramide, bi lahko bila optična iluzija. Skrajni čas, da si človeštvo ogleda Mars od blizu ali vsaj prek robotov. Če ima Elon Musk prav, bo na to treba čakati le poldrugo leto.