Nekateri dodatki za delo v rizičnih razmerah se iztečejo, drugi ostajajo

Obdobje razglašene epidemije se izteka in tudi današnja vladna novinarska konferenca je minila v teh tonih. Govorka Maja Bratuša je napovedala, da se zaključujejo nekatere operativne aktivnosti oziroma državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije, sicer pa formalni konec epidemije ne prinaša konca ukrepov. Kar že vemo vsi.



Vse omejitve glede gibanja in zbiranja bodo vztrajale naprej, enako pogoji prehajanja državne meje in ukrepi iz obstoječih PKP, ki so v pristojnosti gospodarskega ministrstva.

Tako bo do konca junija mogoče še naprej uveljavljati izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, nadomestilo za čas napotitve delavca na dom za čas karantene oziroma delno povrnitev nadomestila plače v primeru višje sile za samozaposlene, delno povračilo nekritih fiksnih stroškov idr. Turistične bone bo mogoče porabiti do konca letošnjega leta.
 

Dodatki za delo neposredno z bolniki ostajajo

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je napovedal, da bodo v tem tednu bolnike s covidom-19 v hospitalno obravnavo sprejemale še štiri bolnišnice, preostale pa so že oziroma še bodo izvajale redne programe. V vseh urgentnih centrih bodo sicer obolele s covidom-19 še naprej obravnavali ločeno.

V svetovalni strokovni skupini kljub formalnemu koncu epidemije večjih sproščanj ne pričakujejo. Vsi sprejeti odloki, ki se nanašajo na maske, razkuževanje in sistem omejitev na podlagi PCT, ostajajo veljavni.

Sicer je Vindišar povedal še, da konec epidemije odpravlja dodatke za javne uslužbence v višini 65 odstotkov, ostajajo pa dodatki iz PKP za tiste, ki delajo neposredno s pacienti s covidom-19. Ti segajo do 30 odstotkov dodatka na osnovno plačo. 

Konkretnih podatkov o tem, za koliko so se zaradi epidemije podaljšale čakalne vrste v bolnišnicah, po njegovih besedah na ministrstvu še nimajo. Po podatkih, s katerimi razpolagajo, so se podaljšale pri elektivi, zlasti pri ortopedskih in otorinolaringoloških obravnavah. Natančne podatke morajo še pridobiti.
 

Številni ukrepi veljajo do konca leta

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič je navedla, da so v zadnjem tednu v domovih starejših občanov zaznali le eno okužbo pri stanovalcu in dve pri zaposlenih. Z iztekom epidemije se dodatki za delo v rizičnih razmerah, ki jih določa kolektivna pogodba za javni sektor, iztečejo, a ostajajo nekateri drugi.

Napovedala je, da bo ministrstvo še naprej zagotavljalo sredstva za dodatne zaposlitve, zaposleni v DSO bodo še naprej upravičeni do dodatka za delo v sivi in rdeči coni, če jih bo treba vzpostaviti. Ukrep velja do konca leta, kar velja tudi za številne druge. 

Glede ukrepov s področja socialnega varstva je izpostavila, da s koncem epidemije preneha mesečno avtomatično podaljševanje pravic iz javnih sredstev. Tisti, ki se jim pravice iz denarne, socialne pomoči, varstvenega dodatka, obeh zdravstvenih pravic po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ali subvencije najemnine iztečejo v juniju, morajo za podaljšanje do 30. junija vložiti ustrezno vlogo. 

Na samo razglasitev epidemije je bilo, denimo, vezano začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve, po drugi strani pa je podaljšan solidarnostni dodatek za tiste, ki bodo morda nezaposleni čez mnogo, mnogo let. Enkratni solidarnostni dodatek ob rojstvu novorojenca v višini 500 evrov se bo namreč izplačeval še leto dni po koncu epidemije.

Mateja Ribič je na konkretno postavljeno vprašanje novinarja glede anomalij med izplačanimi dodatki v času razglašene epidemije – namreč, kot je navedel, drobiž tistim v DSO in na tisoče evrov v različnih institucijah, denimo v Zavodu za gozdove – odgovorila le splošno, da je višina dodatkov odvisna od osnovnih plač. Od tod razlike. Dodatke po njenih besedah izplačuje delodajalec, ministrstvo mu jih le povrne. 

Novinarsko konferenco si lahko ogledate v videu: