Po Krekovi oceni navala na cepilne centre ne kaže več pričakovati

Slovenija se bo predvidoma jutri poslovila od statusa epidemije, ki so jo razglasili 19. oktobra lani, ne pa tudi od ukrepov za zajezitev okužb. Ti ostajajo, podobno kot so ostali tudi po razglasitvi konca epidemije po prvem valu pred letom dni.


 

Število okužb upada tudi v svetovnem merilu

V optimističnem duhu zmanjševanja števila okužb pred prihajajočim poletjem je minil tudi današnji nastop direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka na vladni novinarski konferenci, le nekaj zatem, ko so javnosti posredovali podatek, da so včeraj na območju Slovenije evidentirali le 24 novih okužb. Kar je najmanj od lanskega 30. avgusta.

Teden pred začetkom poletja se število okužb v Sloveniji zmanjšuje, upada pa tudi v svetovnem merilu, in sicer tudi na račun Evrope, je povedal Krek. A južna polobla počasi prehaja v zimski čas, s čimer je tamkajšnja obremenjenost z okužbami znova večja.

Umirjanje epidemije v Sloveniji po Krekovem mnenju prvenstveno ni odraz vremena, pač pa cepljenja. Ponovil je, da je novi koronavirus izjemno prilagodljiv in poskuša obiti vse ukrepe.

Aktualno stanje ocenjuje kot dobro izhodišče za jesen, če bi se tedaj virus vrnil. Vedeti je namreč treba, da se zdaj soočamo s 70 odstotkov bolj kužnim virusom. Pomembno je, da ustrezno precepljenost dosežemo do jeseni.


 

Zvišanje incidence okužb zaznali v le treh državah EU

Glede situacije na območju Evropske unije je Krek navedel, da so zvišanje 14-dnevne incidence okužb zaznali v le treh državah, namreč na Malti, Islandiji in Portugalskem, v vseh drugih pa se je ta znižala. Z izjemo Bolgarije je povsod upadla tudi smrtnost. 

»Slovenija ima lep trend navzdol,« je prepričan. »Današnja številka 24 okužb je taka, kot je že dolge mesece nismo imeli. Imamo nekaj več kot 2000 aktivnih okužb, krivulja dnevnih okužb pada tako rekoč linearno.«

Hospitalizacij in umrlih je bistveno manj, saj je populacija nad 55 let bistveno bolj precepljena. Znižalo se tudi število smrti v domovih, kar je prav tako zasluga cepljenja. Krek je vse zaposlene v DSO ponovno prosil, naj se cepijo, saj lahko sicer vanje znova vnesejo virus.

Populacija starejših od 60 let je zdaj okoli 60-odstotno precepljena vsaj s prvim odmerkom, je dodal. Mnogi na drug odmerek še čakajo, mnogi so tudi mobilno ovirani, marsikoga je treba na cepljenje pripeljati.

S prvim odmerkom je pocepljenih 37 odstotkov populacije, z drugim 26 odstotkov. Na prvi odmerek po podatkih portala čaka nekaj več kot 25.000 ljudi. Na drugi odmerek pa več kot 250.000.


 

Kdor je prejel prvi odmerek AstraZenece, bo z njo cepljen tudi v drugo

Glede na evropsko merilo je sicer Slovenija po Krekovi oceni še vedno v rdeči fazi. Še vedno so potrebni vsi preventivni ukrepi, vzdrževanje razdalje, higiena rok in kašlja, nošnja mask v zaprtih prostorih, prezračevanje, preventivno testiranje, ob tem še solidarnost do vseh.

Glede cepljenja mladoletnih od 12 let starosti je povedal, da trenutno zbirajo interes, prijava otrok je že možna, samo cepljenje pa bo sledilo, ko bo to število dovoljšnje.

Zaloge cepiv gredo po planu, je zagotovil. Tisti, ki so bili pri prvem odmerku cepljeni z AstraZeneco, bodo z njo cepljeni tudi v drugo. Tega cepiva je za vse, ki so ga že prejeli, dovolj. Glede mešanja cepiv je tako, da jih je bolje ne mešati. Mešanje je možno le na podlagi medicinske indikacije, to pa je treba odobriti. 

Glede aktualnih zalog cepiv, namenjenih cepljenju brez predhodnega naročanja, je Krek navedel število 150.000. Smo že prišli do točke, ko interesa za cepljenje ni več? »Zakonitost je, da v prvem polčasu cepljenje napreduje hitreje, zatem se napredovanje upočasni,« je prepričan.

Po njegovi oceni navala na cepilne centre ne kaže več pričakovati. Ljudje se bodo še hodili cepit, a ne več v takšnem deležu kot prej. 50-odstotno precepljenost bi morali doseči nekje med koncem junija in sredo julija.