V nadaljevanju preberite:

»Razvili smo storitev, ki nudi posameznikom kakovostno zdravstveno pomoč pred obiskom zdravnika. Zagnati jo nameravamo 10. decembra, za zdaj v plačljivi obliki,« je povedal Matjaž Gams, vodja skupine za agentne sisteme na Institutu Jožef ­Stefan. Po njegovih besedah bi bilo smiselno, da bi rešitev postala del javnega zdravstva. Ob tem je treba opozoriti, da umetna inteligenca za zdaj še ne more nadomestiti zdravnika. Na ministrstvu za zdravje omenjajo tudi izzive, povezane s točnostjo informacij, skladnostjo zakonodaje in varstvom osebnih podatkov.

Storitev, ki so jo poimenovali ­Home-DOCtor ali po slovensko domači zdravnik, so razvili ob podpori plačljive različice umetne inteligence chatgpt-4o. »V okviru projekta Chat Med smo se povezali z Avstrijo, Srbijo in Makedonijo ter nadgrajujemo pretekli čezmejni projekt Insieme, pri katerem smo sodelovali z italijanskimi partnerji. Pri obeh gre za ustvarjanje računalniško in človeško berljivega medicinskega znanja, tudi v obliki slik, spletnih aplikacij in videov, pri katerem sodelujejo študenti medicine. V povezavi s še nekaterimi drugimi projekti smo ustvarili produkt, ki ga lahko s pomočjo umetne inteligence ponudimo uporabnikom. Kaj takega še pred dvema letoma ni bilo mogoče,« je pojasnil Gams. Pri projektu sodelujejo še sodelavci inštituta Primož Kocuvan, Žiga Kolar, Iva Eftimska, David Susič ter študentje Matic Zadobovšek, Michael Hider, Lana Jarc, Filip Ivaniševič in Tadej Horvat.

Kakšna je razlika med storitvijo, ki jo ponuja Institut Jožef Stefan, in zdravstvenimi nasveti na daljavo, ki jih že zdaj ponujajo tako imenovani veliki jezikovni sistemi? Kakšne so izkušnje zdravnikov, ki sistem testirajo?