V Makovem svetu se ne bo mogoče izgubiti

Ljubljana – Ob Deosovem Centru starejših Gornji Grad nastaja prizidek, inovativen center za stanovalce z demenco Makov svet, prvi takšen pri nas. V njem bo skupaj 48 mest v 12 dvoposteljnih in 24 enoposteljnih sobah z lastno kopalnico, ki bodo imele izhod na zelene površine, kjer bo terapevtski vrt za ljudi z demenco, posebnost je tudi senzorna soba.

Center, ki bo deloval kot samostojna pritlična enota, je že v gradnji, končali naj bi ga najpozneje do konca avgusta 2021, je povedal vodja projekta Miha Kranjc, eden izmed štirih direktorjev in član uprave družbe Deosa. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na približno pet milijonov evrov.

Čakajo na podelitev koncesije

Makov svet se bo razprostiral na 2100 kvadratnih metrih, od česar bo 1400 kvadratnih metrov zunanjih površin. Če bo šlo vse po načrtih, se bodo lahko prvi stanovalci vselili prihodnjega septembra, dodatno pa bodo zaposlili 33 delavcev, ki bodo skrbeli zanje. Glede na velike potrebe za nastanitev ljudi z demenco bo center verjetno hitro poln, pravi Miha Kranjc. Prijavili so se tudi na razpis ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za podelitev koncesije.



»Inovativni center za demenco Makov svet bo zasnovan po najnovejših smernicah za delo z osebami z demenco, tako po načinu gradnje kot dela. Zelo se bomo trudili, da bomo sledili dobrim praksam, ki so se v Sloveniji in po svetu izkazale kot pozitivne pri obravnavi ljudi z demenco,« je dejal Miha Kranjc. Dodaja, da so kljub temu zavezani k temu, da delujejo v skladu z veljavnimi normativi na področju institucionalnega varstva starejših.

V ospredju je dobro počutje in spoštovanje dostojanstva

Center bo lahko sprejel 48 ljudi v okviru štirih gospodinjskih skupin: »Te ohranjajo sobivanje v skupnosti in minimalizirajo izključenost in osamljenost, hkrati pa dopuščajo individualno delo in normalizacijo življenjskega okolja ter omogočajo večji poudarek na počutju uporabnika, upoštevanju njegovih potreb in spoštovanju dostojanstva, ne glede na njegovo zdravstveno stanje in zmožnosti,« opisuje Kranjc.



Ker se osebe z demenco izgubljajo v prostoru, je to poseben izziv tudi za arhitekturo, saj je pomembno primerno načrtovanje stavbe in odprtega prostora. Arhitekturne rešitve za ljudi z demenco v Sloveniji še niso razširjene, praksa v tujini, na primer na Nizozemskem in v Nemčiji, pa dokazuje, da lahko prizadetim izboljšajo vsakdanje življenje.





Kakovostno oblikovano bivalno okolje uporabniku daje občutek varnosti, nanj deluje pomirjujoče, spodbuja neodvisnost in socialne stike ter omogoča dejavnost. Z arhitekturno zasnovo želijo zmanjšati negativne učinke na ljudi z demenco, kot so vznemirjenost, zmedenost in neželeno vedenje, ter povečati pozitivne učinke pri mobilnosti, orientaciji v prostoru in dejavnosti v vsakdanjem življenju.

Spodbujali bodo telesne in mentalne dejavnosti

Makov svet bo imel štiri gospodinjske enote, v vsaki bo 12 stanovalcev. Vsaka enota bo imela svoj večnamenski prostor in čajno kuhinjo s shrambo ter prostor za zaposlene. V središču bo jedilnica, ki jo bo s premičnimi pregradami mogoče spremeniti v manjše tematske kotičke. Pomembno je, da stanovalci ne bodo imeli občutka zaprtosti. Notranjost in zunanjost bosta oblikovani kot enovit zaokrožen življenjski prostor, kar bodo zagotovili tudi s programom dela. Vsaka gospodinjska skupnost bo imela tudi možnost za individualno delo.



Soba stanovalcev z lastno kopalnico je povezana z zunanjimi zelenimi površinami. Poleg lastnega intimnega prostora bo stanovalcem na voljo 100 kvadratnih metrov skupnega prostora za druženje in nekaj večnamenskih prostorov.





V notranjih skupnih prostorih in na zunanjih zelenih površinah se bodo lahko stanovalci gibali prosto in krožno. Vse njihove poti bodo oblikovane krožno, kar pomeni, da se ne morejo izgubiti in se bodo vedno vrnili pred svoj vhod. Ob krožnih poteh bodo tematski kotički. Pogled z osrednje zelene površine na vhod v sobe bo videti kot vhod v lastno hiško, kar bo poleg ustrezne arhitekture omogočala tudi zunanja oprema. S programom dela bodo spodbujali telesne in mentalne dejavnosti ter zagotovili ustrezno prilagojeno hrano in pijačo, za kar bo skrbel dietetik.

Senzorna soba in dva terapevtska vrta

Posebnost inovativnega centra bodo tudi senzorna soba in dva terapevtska vrta z enakimi elementi, vsak za dve gospodinjski skupini. Ljudje z demenco potrebujejo dovolj stimulacije čutov iz okolja, ki jim okrepi vid, sluh, vonj, tip in okus, pravi Maša Planinc, oblikovalka uporabniške izkušnje v inovativnem centru Makov svet. Na terapevtski vrt bo mogoče priti z vseh strani, nanj gledajo vse sobe, povezuje pa jih krožna pot iz tartana, ki je prijeten za hojo in blaži morebitne padce. Pot bo vodila tudi čez sredino vrta, široka bo dva metra, da se bodo stanovalci po njej lahko vozili tudi z vozički.



»Vrt je razdeljen na štiri dele, z vrsto nasadov zimzelenih rastlin, ki skupaj z osvetljavo spodbujajo izhod tudi v temnejših zimskih mesecih. Med njimi bo več dišečih nasadov varnih rastlin, kot je na primer sivka, fontana s prijetnim zvokom vode, ptičje hišice in visoke grede, ki bodo omogočale vrtnarjenje s prilagojenim orodjem. V senci bo veliko lesenih klopi, kjer se lahko stanovalci spočijejo ali posedijo s svojci, ki jih obiščejo,« opisuje Maša Planinc.



V senzorni sobi, ki je ločena od zunanjih motečih dejavnikov, bodo lahko s posebno opremo in pripomočki ustvarili prostor, ki spodbuja dinamično raziskovanje z uporabo čutil, hkrati uporabnika sprošča in ugodno vpliva na ljudi z demenco, saj vzdržuje ravni delovanja čutil, vzbuja občutke ugodja, sprostitve in pomirjenosti, spodbuja boljše sodelovanje in večje vključevanje v aktivnosti ter zmanjšuje pasivno in agresivno vedenje.

Svetloba, glasba, tipni pripomočki …

»Senzorna soba bo opremljena s posebnimi mehurčkastimi lučmi, svetlobnimi zavesami, stensko projekcijo, blazinami z našitki iz različnih materialov, inštrumenti ter raznimi tipnimi pripomočki, kot je na primer vlečni pesek. Za ustvarjanje bo stanovalcem na voljo tudi termokromna površina, ki se odziva na spremembo v temperaturi, kar pomeni, da lahko uporabnik riše le z uporabo rok, risba pa se počasi spreminja. Ta tako združuje umetniško terapijo s senzorno izkušnjo in omogoča varno samostojno delo,« pravi Maša Planinc.



Cena oskrbe v novem centru bo enaka kot v Centru starejših Gornji Grad. Izračunana je na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev. Trenutno je cena četrte kategorije oskrbe, ki velja za ljudi z demenco, za bivanje v dvoposteljni sobi 41,44 evra na dan. Ceno zdravstvenih storitev stanovalcu poravna ZZZS.



Na vprašanje, ali načrtujejo še kakšen podoben center, je Miha Kranjc odgovoril, da za zdaj podobnih rešitev še ne načrtujejo, vsekakor pa bodo oblikovane koncepte za obravnavo ljudi z demenco uporabili pri zasnovi vseh novih Deosovih centrov.