V javno razpravo nov predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na posebni spletni strani za skupno kmetijsko politiko objavilo predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Kot je zapisalo v sporočilu za javnost, dokument združuje večmesečno usklajevanje mnenj in predlogov deležnikov ter predloge in smernice Evropske komisije. Ministrstvo javnost vabi k oddaji predlogov in pripomb na predlog, kar je mogoče storiti do 25. novembra.

»Celotni predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 bolj kot kdaj koli doslej naslavlja izzive in pričakovanja na področjih pridelave hrane, varovanja narave, okolja in virov, vplivov kmetijstva na podnebje in naravne vire, prilagajanje kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe ter pričakovanja potrošnikov glede kakovosti hrane ter dobrobiti živali,« menijo na ministrstvu.

Dokument poudarja vlogo območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo, majhnih kmetij in generacijske prenove za ohranjanje delovnih mest na podeželju in razvoj podeželja. Z uvajanjem določenih poenostavitev ministrstvo zmanjšuje tudi administrativna bremena.

Navideznih zelenih ukrepov komisija ne bo potrdila

V nadaljevanju ministrstvo našteva novosti, ki jih prinaša nov strateški načrt:

• poenostavlja shemo neposrednih plačil z ukinitvijo plačilnih pravic in zgodovinskih plačil;
• prenavlja sistem plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelave;
• podpore usmerja v krepitev povezav v verigah preskrbe s hrano, kar naj bi povečalo konkurenčnost kmetijske pridelave in predelave živil;
• za mlade kmete ohranja obstoječe intervencije, dodatno pa uvaja finančne inštrumente za mlade prevzemnike kmetij ter prenos znanja med prenosnikom in mladim prevzemnikom;
• v podporo ohranjanju majhnih kmetij se bo izvajala dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnost, hkrati se bo v okviru neposrednih plačil izvajal tudi mehanizem zmanjšanja (degresija) plačil dohodkovne podpore za trajnost največjim prejemnikom sredstev. Majhnim kmetijam bo omogočen tudi lažji dostop do investicijskih sredstev;
• sheme in programi za podnebje in okolje sledijo ciljem ohranjanja biodiverzitete na naravovarstveno najpomembnejših območjih, zmanjšujejo negativne vplive kmetijstva na emisije toplogrednih plinov, ohranjajo pozitiven prispevek pri varovanju vodnih virov in izboljšujejo potencial tal za pridelavo hrane;
• povečana podpora ekološkemu kmetovanju, tudi preko investicijskih podpor in ekoregij;
• ciljno naravnane investicijske podpore za prilagajanje in odpornost na podnebne spremembe in ekstremne vremenske razmere v trajnih nasadih, spodbujanje gradnje ter tehnološke posodobitve namakalnih sistemov; 
• spodbujanje naložb v okolju prijaznejše tehnologije in digitalizirane sisteme;
• posebne podpore za spodbujanje živalim prilagojenih načinov reje;
• ciljno naravnavana plačila za kmetijske panoge, ki so že dlje v slabem ekonomskem položaju;
• bolj celoviti in učinkoviti programi sektorskih intervencij.

Okoljsko poročilo čaka na potrditev ministrstva za okolje

Novi pristopi pomenijo tudi drugačno razporejanje sredstev za doseganje posameznih ciljev, pravijo na ministrstvu. »To pomeni, da bo s strateškim načrtom prišlo do določenih prerazporeditvenih učinkov na ravni panog, regij in posameznih kmetij.«

V okviru javne razprave bo ministrstvo 16. novembra organiziralo spletno javno predstavitev predloga strateškega načrta. Okoljsko poročilo, ki je sestavni del strateškega načrta, pa je še v pripravi. Javnosti bo predstavljeno po tem, ko bo okoljsko ministrstvo podalo pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe strateškega načrta na okolje, so še sporočili s kmetijskega ministrstva.