Živilska zbornica: predlog strateškega načrta neambiciozen in proti razvoju

Predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023 - 2027 je neambiciozen in ni razvojno naravnan, menijo v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Zbornica v imenu članstva »ostro nasprotuje« uvedbi kapice v višini 100.000 evrov pri osnovni dohodkovni podpori za trajnost (neposredna plačila na hektar) brez analize učinkov takšne odločitve na celotno verigo. Poudarjajo, da so intervencije v naložbe za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev in živilskopredelovalne industrije, prenizke, neambiciozne in ne zagotavljajo konkurenčnosti in razvoja, ki ga slovenski agroživilski sistem nujno potrebuje.

Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek bo s tem predlogom ogrozil kmetijska podjetja, ki s šest odstotki kmetijskih površin, s katerimi upravljajo, zagotavljajo dve tretjini tržnih kmetijskih pridelkov v Sloveniji, opozarjajo v zbornici. Kmetijska podjetja povezujejo več kot 3.500 tržno usmerjenih družinskih kmetij. Ministrov predlog pomeni 85-odstotno zmanjšanje neposrednih plačil podjetjem brez opravljene analize učinkov uvedbe kapice na podjetja in celotni sistem (kooperanti, živilska industrija).
 
Če bo kapica sprejeta, se bo konkurenčnost sistema bistveno poslabšala, menijo v zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, razvoj pa bo zaradi prenizkih razpoložljivih sredstev prepočasen, zlasti če bodo sosednje države namenile večji odstotek sofinanciranja.
 
»Posledica je lahko tudi dodatna razlika v cenah surovin, večja odvisnost od uvoza surovin in živil iz drugih držav. Vidno se bo poslabšala tudi socialna slika podeželja, saj bodo takšni kmetijski politiki, kot jo predvideva predlog strateškega načrta, sledila odpuščanja, zapiranja dejavnosti (dvig brezposelnosti) in s tem manj prilivov v davčno in zdravstveno blagajno. Vse skupaj pa bo imelo tudi velik negativni vpliv na stabilnost okolja in oskrbo slovenskega potrošnika z domačo, lokalno pridelano hrano,« so zapisali v zbornici.
 
Ob dejstvu, da je 40 milijonov evrov, kolikor je v petih letih namenjeno za investicije v naložbe za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev in živilsko predelovalne industrije, bistveno premalo, se bo slovenska konkurenčnost agroživilskega sektorja še dodatno poslabšala, opozarjajo v zbornici.
 
Spomnijo, da ima minister v okviru evropske uredbe za pripravo strateškega načrta na voljo več možnosti, ki so ambiciozne in uravnoteženo spodbujajo razvoj kmetijske in živilske dejavnosti. Dve od njih sta upoštevanje kapice skupaj s stroški plač zaposlenih ali pa degresija plačil za osnovno dohodkovno podporo za trajnost.