Nujen strateški premislek, kako bomo kmetovali

Podnebne spremembe vse bolj vplivajo na pridelavo hrane tudi v Sloveniji. Agrometeorološka in klimatološka stroka na ranljivost kmetijstva za podnebne spremembe opozarjata že dolgo, zdaj časa za ukrepanje in ponavljanje, da bi bilo treba nekaj narediti, zmanjkuje.



Potrebovali bi pogumnejšo politiko, je na okrogli mizi na kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Prvo poročilo o ranljivosti slovenskega kmetijstva za podnebne spremembe je bilo izdelano leta 1999. Na njegovi podlagi je bila leta 2008 sprejeta strategija prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam, ki pa zaradi pomanjkanja denarja ni zaživela.

»Dvajset let čakamo, da se bo kaj spremenilo, medtem pa so škode v kmetijstvu narasle,« je bila kritična Kajfež Bogatajeva. Kot je dejala, se nobena vlada doslej ni lotila reševanja te težave. »Imam občutek, da so kmetje prepuščeni samim sebi.«

Lepotni popravki po njenem prepričanju ne zadoščajo več. Potrebujemo strateški premislek, kako bomo v prihodnosti kmetovali v Sloveniji, ki ga je treba sprejeti v širokem konsenzu z javnostjo in kmeti, ne samo v politiki, je poudarila.

Kajfež Bogatajeva, profesorica na biotehniški fakulteti in soavtorica šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe, ki prinaša najresnejša opozorila o posledicah podnebnega segrevanja doslej, pogreša konkretne primere sodelovanja, nagrajevanja pa tudi »palico«. »Če imaš sušo 16. leto, pa spet poseješ enako kulturo na isti njivi in potem pričakuješ, da ti bo država pomagala, ne gre.«
 

Največja težava variabilnost vremena

»To, kar se dogaja danes in so doslej pokazali modeli, bo postalo naša realnost,« je izkaznico vplivov vremena na kmetijsko pridelavo zadnjih let, tudi letošnjega, povzela agrometeorologinja Andreja Sušnik z agencije za okolje.

»Za kmete je največja težava velika spremenljivost vremena znotraj ene vegetacijske sezone. Pridelavo težko prilagajajo vremenskim razmeram. Vse to nas resno skrbi,« je dejala Sušnikova. Kot primer je navedla stomilijonske škode v kmetijstvu zaradi suš v letih 2003, 2013 in 2017, kar kaže, da je pod pritiskom celoten kmetijski sektor. En sektor ne more rešiti problema suše, potrebno je medsektorsko sodelovanje, je še izpostavila.


 

Ukrepi za kmete morajo biti privlačni

Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo, je spomnila, da kmetijstvo tako prispeva k podnebnim spremembam, kakor te nanj vplivajo. Iz dvojne vloge izhajata dve vrsti ukrepov: blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje kmetijske proizvodnje podnebnim spremembam.

Po besedah Žagarjeve bo odločilen nov strateški načrt skupne kmetijske politike (SN SKP) – pripravljen bo do konca leta –, s katerim bo kmetijsko ministrstvo usmerjalo podpore za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje kmetijstva nanje.

Ukrepi bodo za državo obvezni – ali so skladni s cilji evropskega zelenega dogovora, bo presojala evropska komisija, ko bo potrjevala SN SKP –, za kmete pa prostovoljni. Naloga ministrstva po besedah Žagarjeve je oblikovati takšne ukrepe, ki bodo enostavni, privlačni (za kmete) in okoljsko učinkoviti.

Žagarjeva je poudarila tudi pomen ozaveščanja ljudi, da bodo postali trajnostni potrošniki in posegali po lokalno pridelani hrani. »Ekološko pridelana hrana iz oddaljenih krajev prav tako vpliva na podnebje.«

Martin Batič, vodja sektorja za podnebne spremembe na okoljskem ministrstvu, je postregel s podatkoma, da kmetijstvo prispeva okoli deset odstotkov celokupnih emisij toplogrednih plinov v Sloveniji, svoj prispevek k emisijam pa zmanjšuje le počasi; v obdobju 2005–2019 so se te zmanjšale za samo 0,2 odstotka.

Glavna toplogredna plina iz kmetijstva sta metan in didušikov oksid, ki večinoma izhajata iz živinoreje. Okoljsko ministrstvo v okviru sklada za podnebne spremembe za prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe in blaženje vpliva kmetijstva na te do leta 2023 namenja sedem milijonov evrov, je dejal Batič. Lučka Kajfež Bogataj je to vsoto označila za smešno nizko.