Na kmetijsko-živilskem sejmu Agra je kmetijsko ministrstvo predstavilo ključne pripombe in predloge, ki so bili posredovani v času javne razprave o predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP) za obdobje 2023–2027, agrarni ekonomisti pa prvič tudi ekonomske izračune ključnih predlogov prihodnje kmetijske politike. Dogajanje je popestril sindikat kmetov, ki je uprizoril protestno vožnjo traktoristov po Gornji Radgoni.



Predsednik sindikata kmetov Anton Medved je po končanem protestu traktoristov kmetijskemu ministru Jožetu Podgoršku prebral zahteve kmetov, in ta jim je vsaj glede glavne zahteve sindikata in treh drugih kmetijskih organizacij, ki so podale skupne pripombe na predlog SN SKP – nasprotujejo predvidenemu prenosu 150 milijonov evrov iz prvega v drugi steber –, tudi prisluhnil.

»Celoten prvi steber bomo zadržali nedotaknjen, ničesar ne bomo premeščali v drugega tudi zaradi dodatnih sto milijonov evrov, ki jih bo vlada namenila za drugi steber v novem programskem obdobju,« je napovedal Podgoršek.

Takšna odločitev je bila sprejeta na podlagi zadnjega, sklepnega scenarija izračunov skupine agrarnih ekonomistov z biotehniške fakultete pod vodstvom Jake Žgajnarja. Scenarij prikazuje, da se ekonomski položaj posameznih tipov kmetij in posameznih sektorjev tako poslabšuje, da je presegel meje sprejemljivosti, je glavno ugotovitev povzel agrarni ekonomist Emil Erjavec. In še: »Vsak premik sredstev iz prvega v drugi steber načenja ekonomski položaj posameznih kmetijskih gospodarstev in sektorjev.«
 

Konec podpor za rejo v kletkah

Glede proizvodno vezanih plačil je minister Podgoršek dejal, da bo o tem, kdo jih bo dobil, odločala stroka na podlagi ekonomskih izračunov, kateri sektorji so v težavah. Doslej so identificirali tri: rejo krav dojilj, rejo mladega pitanega goveda ter prirejo mleka na hribovskih in gorskih območjih. Morda bodo vključili še enega, več pa ne.

Na posvetu so se dogovorili tudi, da bodo zmanjšali število ukrepov v drugem stebru. »Z 48 smo že prišli na 30 ukrepov, s tem bomo dodatna sredstva vložili v tiste ukrepe, ki so nujni za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev: vlaganje v dobrobit živali, prilagajanje na podnebne spremembe ter posodabljanje kmetijskih gospodarstev in živilskopredelovalnega sektorja,« je dejal Podgoršek.

Pri investicijah v hleve bodo spodbujali le tiste, ki bodo zagotavljale dobrobit živali. Investicij v hleve za rejo v kletkah ne bo več, saj bodo kletke na evropski ravni zaradi uspešne evropske državljanske pobude prej ali slej prepovedane, je poudaril. Na področju pridelave sadja in zelenjave pa se v ukrep kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP) vrača sicer prenovljena integrirana pridelava.
 

Odprta vprašanja

Glede vsebin za mlade kmete bodo v novem programskem obdobju za vstop v ukrep podpore za vzpostavitev gospodarstva mladega kmeta v izračun standardnega prihodka po novem vključeni tudi gozdovi in dopolnilne dejavnosti – pod pogojem, da kmetijski del standardnega prihodka predstavlja vsaj 50 odstotkov. S tem bo po ocenah Podgorška ukrep dosegljiv več mladim kmetom kot doslej.

Odprta pa so ostala še vprašanja kapice za neposredna plačila, poenotenja sredstev na kmetijsko gospodarstvo ne glede na njegovo velikost, vavčerskega svetovanja in proizvodno vezanih plačil, ki jih je treba prevetriti. Kmetijsko ministrstvo je v okviru javne razprave, ki je potekala od 2. julija do 15. avgusta, prejelo več kot 90 pisnih pripomb, pobud oziroma vprašanj različnih deležnikov in zainteresirane javnosti.

Največkrat so bile izpostavljene vsebine pristopa LEADER/CLLD, ekoregije, območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje, prenosa sredstev iz prvega v drugi steber ter pomena samopreskrbe. V okviru javne razprave je ministrstvo tudi organiziralo devet javnih predstavitev SN SKP po Sloveniji. Prisluhnilo jim je 370 udeležencev.