Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Ustavno sodišče zadržalo izvajanje določil o upokojevanju starejših

Do končne odločitve je ustavno sodišče zadržalo tudi učinkovanje že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so bile izdane skladno z novo ureditvijo.
Po oceni sodišča bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem upokojevanj morebiti protiustavne ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve ustavnega sodišča njeno izvrševanje zadrži. FOTO: Leon Vidic/Delo
Po oceni sodišča bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem upokojevanj morebiti protiustavne ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve ustavnega sodišča njeno izvrševanje zadrži. FOTO: Leon Vidic/Delo
STA
23. 2. 2021 | 13:12
23. 2. 2021 | 14:12
4:05
Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje členov zakona o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih, ki se nanašajo na ureditev upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev. Zahtevo za presojo ustavnosti določb, ki jih je v omenjena zakona prinesel sedmi protikoronski zakon, so vložili sindikati.
 
Reprezentativne sindikalne centrale so presojo ustavnosti zahtevale za dva člena sedmega protikoronskega zakona, ki se po njihovih besedah nanašata na prisilno upokojevanje starejših delavcev. Člena se nanašata na zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih, zato sta nomotehnično postala del teh zakonov. Sindikati so ob zahtevi za presojo ustavnosti vložili tudi predlog za začasno zadržanje teh členov, saj menijo, da lahko na strani delavcev pride do nepopravljive škode. Ustavo sodišče jim je v tem delu ugodilo, izhaja iz danes objavljene odločitve ustavnega sodišča.

image_alt
Diskriminacija ali pravica do izbire?


Kot je v odločitvi navedlo sodišče, s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi preneha delovno razmerje in s tem pravice delavcev, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Posledica odpovedi pogodbe o zaposlitvi za starejše delavce, za katere je še posebej značilna težja zaposljivost, ne bi pomenila le izgube zaposlitve, ampak bi lahko pomenila tudi konec njihove poklicne kariere, opozarjajo. Po oceni sodišča bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem morebiti protiustavne zakonske ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve ustavnega sodišča njeno izvrševanje zadrži in bi se v presoji pokazalo, da niso protiustavne, so zapisali.

image_alt
Sindikati na ustavno sodišče zaradi odpovedi


Do končne odločitve je ustavno sodišče zadržalo tudi učinkovanje že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so bile izdane skladno z novo ureditvijo. Ta je začela veljati z uveljavitvijo sedmega protikoronskega zakona, torej 31. decembra lani, 60-dnevni odpovedni rok pa bi se na podlagi izpodbijane ureditve v primeru že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi iztekel že v začetku marca.

Ustavno sodišče je sklep o začasnem zadržanju izvajanja členov zakonov o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli.
 

Sindikati zadovoljni z odločitvijo sodišča


Reprezentativne sindikalne centrale so odločitev ustavnega sodišča označile za strokovno in pričakovano. Po njihovem gre predvsem za dokaz, da je način poseganja v delovno-pravno zakonodajo in institute, povezane z upokojevanjem, povsem neprimeren. Sodišče je po njihovem z odločitvijo potrdilo tudi, da so opozorila in pozivi sindikalnih central glede zaskrbljujočega stanja socialnega dialoga v državi utemeljeni. Nanj so, tako sindikati, opozorili tudi v generalnem direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri evropski komisiji.

»Čeprav evropska komisija podpira vlade pri njihovem boju s pandemijo, mora obenem v odgovoru na krizo v celoti spoštovati temeljne principe in vrednote, ki so zapisani v Pogodbi o EU,« je v pismu sindikalnim centralam, ki delujejo v okviru ekonomsko-socialnega sveta, zapisal generalni direktor za zaposlovanje Jordi Curell. Po njegovih besedah morajo sprejeta pravila temeljiti na zakonitosti, proporcionalnosti in nediskriminaciji. Kot je v pismu dodal Curell, imajo pomisleke tudi glede tega, da bi tak ukrep povečeval zaposlitvene možnosti mlajših, saj da takšne povezave ne moremo dokazati z empiričnimi podatki ali projekcijami. Namesto tega bi, kot sporoča, morali spodbujati večjo vključevanje vseh skupin na trg dela.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine