V Vzajemni bodo uporabili pravna sredstva, ki so na voljo

Točno tri mesece po tem, ko je ustavno sodišče začelo obravnavati tri točke, ki se nanašajo na pobude, ki so jih zavarovalnice vložile glede uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zakona o kontroli cen, je zdaj znana odločitev. Pobude zavarovalnic je sodišče zavrglo.

Z omenjeno uredbo je vlada 14. aprila letos določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki znaša 35,67 evra. Uredba velja do konca letošnjega leta. Temu ukrepu so zavarovalnice nasprotovale od začetka, češ da jim bo povzročil veliko poslovno škodo.

Premija pri Vzajemni dražja za dobrih devet evrov

V Triglavu so zaradi premije, ki je zaradi zamrznitve ne morejo prilagajati glede na vse višje cene storitev, na segmentu zdravstvenih zavarovanj v devetih mesecih letošnjega leta ustvarili visoko izgubo (-28,5 milijona evrov), kar se pomembno odraža tudi na rezultatu Skupine Triglav, ki je bil ob devetmesečju negativen in je znašal -11,8 milijona evrov.

Maja so že izčrpali 22-milijonsko rezervacijo, ki jo je predvidel zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 in so jo oblikovali na podlagi manj opravljenih storitev med epidemijo. Premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so v Triglavu nazadnje zvišali leta 2019, čeprav so se - kot so navedli, stroški zdravstvenih storitev vse od takrat postopno zviševali: »Ob tem stroški doplačil k zdravstvenim storitvam že vse od avgusta 2022 presegajo premijo, ki jo zaračunavamo za PDZZ.« 

Tudi pri Generaliju so že konec junija poudarili, da višina premije že lani ni zadostovala za pokrivanje stroškov. Njihovo lansko poročilo kaže, da so na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj leto končali z izgubo 2,9 milijona evrov. »Višine primanjkljaja za letos ne moremo napovedovati, bo pa zagotovo večji od lanskega,« so povedali.

Ko predpis ne učinkuje neposredno, se lahko ustavna pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev proti posamičnemu aktu, izdanemu na podlagi izpodbijanega predpisa, in sicer hkrati z ustavno pritožbo. FOTO: Blaž Samec/Delo

V Vzajemni so predvidevali, da bodo, če bo premija ostala skladna z veljavno uredbo, leto končali z več kot 33 milijoni evrov izgube na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Mesečno imajo zaradi zamrznitve premije približno osem milijonov evrov poslovne škode na mesec.

Spomnimo, da je maja upravno sodišče zavrglo tožbo zavarovalnice Generali proti uredbi o omejitvi premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Omejitev cen namreč ne velja samo za Generali, ampak za vse zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje, je pojasnilo sodišče. Zato uredba ni tak akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, je presodilo.

Niso izčrpale vseh pravnih sredstev

Zavarovalnice so želele zanje nesprejemljivo uredbo in določene člene zakona o kontroli cen izpodbiti tudi na ustavnem sodišču, saj so menile, da je bilo s tem aktom neposredno poseženo v njihove pravice oziroma pravni položaj. Sodišče je na seji 15. novembra letos odločilo, da se njihove pobude zaradi procesne narave zavrže.

Ko predpis ne učinkuje neposredno, se lahko ustavna pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev proti posamičnemu aktu, izdanemu na podlagi izpodbijanega predpisa, in sicer hkrati z ustavno pritožbo. »Pobudnice niso tako ravnale, zato je ustavno sodišče zavrglo njihove pobude,« piše v odločbi.

Pri tem ustavno sodišče pojasnjuje, da lahko pobudnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, proti državi sprožijo odškodninski postopek ali postopek za plačilo nadomestila zaradi prepovedi prenehanja izvajanja zavarovanja, v teh postopkih pa lahko pobudnice izčrpajo svoje očitke o protiustavnosti in nezakonitosti uredbe o ceni premij. »Če z zahtevki proti državi ne bodo uspele, bodo imele neposredni pravni interes za presojo ustavnosti in zakonitosti uredbe o ceni premije, ki sicer na pobudnice ne učinkuje neposredno,« menijo sodniki.

Odziv Vzajemne in Triglava

V Vzajemni obžalujejo, da se je Ustavno sodišče pri odločitvi, da zavrže njihovo pobudo oprlo na procesne razloge, ni pa opravilo vsebinske presoje. »Ustavno sodišče je v obrazložitvi med drugim kot razlog za zavrženje pobude navedlo, da Vzajemna pred pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti ni izčrpala vseh pravnih sredstev, torej odškodninske tožbe in začetka postopka za nadomestilo po Zakonu o kontroli cen. Pri tem moramo poudariti, da smo poziv Vladi za določitev nadomestila poslali in o tem obvestili Ustavno sodišče, ki pa se o tej zadevi ni opredelilo.«

Ob tem so pri Vzajemni dodali, da bodo ravnali kot dober gospodar in za povračilo škode, ki je bila povzročena njihovim zavarovancem, uporabila pravna sredstva, ki so na voljo.

Kako se bodo na odločitev ustavnega sodišča odzvali na Triglavu? »Še naprej si prizadevamo za dialog in izvajamo vse potrebne aktivnosti za zaščito interesov svojih zavarovancev, delničarjev družbe in ostalih deležnikov. Kljub zahtevnim razmeram ostajamo največja zavarovalno-finančna skupina v regiji Adria, ohranjamo kapitaliziranost na primernem nivoju in ustrezno likvidnost. Tako kot v preteklosti bomo tudi v prihodnje spoštovali odločitve pristojnih institucij in ravnali v skladu z njimi,« so sporočili s Triglava.