Glas

Glás po SSKJ 2 pomeni 'zvok, ki ga dela, daje človek oziroma bitje ali ga daje predmet'. Kako bistvena sestavina, lastnost in zmožnost je to, kaže dejstvo, da z besedo glás predstavljamo tudi mnenje, mišljenje posameznika ali skupine ljudi. In tako se beseda glas v domeni in vlogi človeškega delovanja pomensko širi na celotno družbo; aktivnejši del te družbe pod imenom Glas ljudstva javno izraža mnenja ljudi do trenutnih družbenih razmer.

Glas posameznika je lahko tudi odločitev posameznika, in ravno ta teden smo nekateri imeli možnost oddati svoj glas za kandidatko ali kandidata, ki sta se potegovala za rektorsko mesto na ljubljanski univerzi.

Pri človekovem delovanju se glas pomensko povezuje z govorico, govorjenjem, na primer Širi se glas, da ne bo vzdržal pritiskov. Pričakovano je ta bistvena lastnost vsakodnevne komunikacije povezana tudi z mnogimi frazemi kot biti na glasu 'biti cenjen, upoštevan', biti na slabem glasu 'biti slabo ocenjen, nespoštovan', biti ob dober glas 'izgubiti naklonjenost, spoštovanje'.

Glas si je glede na svojo bistveno bivanjsko vlogo zaslužil tudi svoj dan v letu, tako vsako leto 16. aprila praznujemo svetovni dan glasu. Takrat se še posebej spomnimo in se tudi vzajemno opomnimo, kako potreben je glas v vsakdanjem sporazumevanju. Cilj svetovnega dneva glasu je tudi spodbuditi vse tiste, ki svoj glas uporabljajo za posel ali užitek, da se naučijo skrbeti za svoj glas in da vedo, kako poiskati pomoč in usposabljanje; pomembno je podpreti raziskave o glasu.

V rabi besede glás, poleg edninske oblike, prevladuje in je zato običajna dolga množinska oblika glasôvi, medtem ko kratka množinska oblika glási izdaja starejšo uporabo, na primer Glasi domorodni Lovra Tomana in podobno.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: prof. dr. Andreja Žele.