Mesec zagovarja zakonski dvig, ne želja upokojencev

»Dovolj je šparanja na upokojencih,« pravijo pri Zvezi društev upokojencev Sloveniji (Zdus), v kateri zahtevajo, naj redna februarska uskladitev ne bo 4,9-odstotna, kot je predvideno po formuli sistemskega zakona, temveč naj se vsem uživalcem pokojnin prejemki zvišajo za vsaj 7,1 odstotka. Resorni minister Luka Mesec odgovarja, da je redna uskladitev predvidena z zakonom in da ne bodo arbitrarno določali številke.

Posnetek novinarske konference Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) si lahko ogledate tukaj:

»Visoka inflacija v letu 2022 je povzročila, da se dohodkovni položaj vseh upokojencev poslabšuje. S 4,9-odstotno uskladitvijo nismo zadovoljni,« je strnil Janez Sušnik, predsednik Zdusa. »Vsi v javnem sektorju se javljajo za to, da bi jim dvignili plače. V koalicijski pogodbi je vlada napovedala, da bo v letu 2023 zagotovljena pokojnina za polno dobo 700 evrov, minimalna plača pa 800 evrov. Zdaj so minimalno plačo dvignili na 878 evrov neto, s 4,9-odstotno uskladitvijo pa bo zagotovljena pokojnina 685 evrov, kar je 15 evrov manj, kot je bilo obljubljeno. To je nesprejemljivo! Želimo, da se najde politična volja,« je povedal Sušnik in dodal, da so verjeli vladi, da bo najprej poskrbela za najranljivejše, kar upokojenci zagotovo so. Podpirajo dvig minimalne plače, a če je minimalna plača v neto znesku za več kot 12 odstotkov višja, naj se vzporedno obravnavajo tudi prejemniki pokojnin, je stališče Zdusa.

Sodu zbila dno napoved dodatka sodnikom

Nezadovoljstvo med upokojenci je veliko, sodu pa je v upokojenskih društvih izbilo dno, kot se je izrazil Sušnik, da se je sodnikom kar na občnem zboru napovedalo dodatek 600 evrov bruto na mesec. »Takrat so kar deževali klici k nam. Saj zanje vendar tudi velja neka zakonodaja, pa si je predsednik vlade dovolil kar enostavno dvigniti dohodek, da so mu malo poploskali. Želel bi, da tudi mi poploskamo,« je izjavil Sušnik. »Tukaj smo, vsak dan nas bo več, na nas je treba računati,« je izrazil prepričanje, da je njihov predlog upravičen in makroekonomsko vzdržen.

Čeprav je 4,9-odstotni dvig v skladu s sistemskim zakonom, ki določa, da se pokojnine redno uskladijo za 60 odstotkov dviga povprečne bruto plače in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, je to glede na dejansko inflacijo premalo, meni Erik Hofbauer, član strokovnega sveta Zdusa, ki je spomnil, da je veljavna reforma ZPIZ-2 nastala v drugačnih okoliščinah in zakonodajalec ni predvidel situacije, kot smo ji bili priča lani, ko je bila povprečna letna inflacija 8,8-odstotna.

Ne 314, ampak 454 milijonov evrov

Zato, kot pravi, ta formula v sedanjih razmerah ne deluje ustrezno in ni pravična do upokojencev. To, po njegovem mnenju, kaže tudi statistika, saj je bilo leta 2012 401.642 starostnih upokojencev (vseh prejemnikov pokojnin 585.408), razmerje med neto povprečno plačo in pokojnino je znašalo 62,1 odstotka, odhodki za pokojnine pa so predstavljali 11,44 odstotka BDP. Leta 2021 je bilo starostnih upokojencev 463.509 (vseh prejemnikov pokojnin 624.768), razmerje se je znižalo na slabih 57 odstotkov, delež BDP pa na 9,95 odstotka. Pri tem je spomnil, da prejšnja vlada leta 2021 ni upoštevala običajnega postopka dviga in jih je zato prikrajšala za odstotek.

»Podpora vladi pada, ker upokojencev ne sliši,« je prepričana Vera Pečnik, podpredsednica Zdusa.

Pokojnine Feb2023 Foto Gm

Predvidena valorizacija bi pomenila 314 milijonov evrov na letni ravni v pokojninski blagajni, za 2,2 odstotka višja pa 454 milijonov. Po drugi varianti še nekoliko več – ker je vlada pri izračunu nove minimalne plače upoštevala tudi oktobra na novo izračunane minimalne življenjske stroške, Zdus pristojnim predlaga, naj se to v enaki meri kot za zaposlene šteje tudi za upokojence. V tem primeru bi bila uskladitev 7,5-odstotna.

Vlado pozivajo tudi, naj razmisli tudi o draginjskem dodatku za vse, ki prejemajo manj kot 771 evrov pokojnine ali plače.

Čez dva tedna o izhodiščih za novo reformo

»Pokojnine bomo redno uskladili po črki zakona in je za to tudi že predviden proračunski denar,« pa je po koalicijskem vrhu o zdravstveni reformi odgovoril Luka Mesec, minister za delo, družino in socialne zadeve. »Ne bomo arbitrarno določali, kakšna bi morala biti ta številka, ker to v zakonu piše.«

Na koalicijskem vrhu čez 14 dni bo na dnevnem redu pokojninska reforma. »Tukaj bomo opravili široko družbeno razpravo o tem, kaj je pravičen pokojninski sistem, kakšen pokojninski sistem si Slovenija želi in si ga lahko privošči naslednjih 30 let,« je še pojasnil Mesec.

»Nezadovoljstvo ljudi izhaja tudi iz tega, da se nihče ni lotil reform v prejšnjih mandatih. Mi želimo ljudem sporočiti, skupaj in enotno, da ne bomo bežali od najtežjih problemov. Razumemo stiske, ampak mi se ukvarjamo s prihodnostjo in ne s tem, kdo najglasneje protestira, temveč s tem, kaj Slovenija potrebuje. To bo enoten in skupen odgovor na vsako posamično interesno skupino,« pa je komentiral predsednik vlade Robert Golob.