Za upokojence 45 milijonov, minimalna plača 850 evrov

Po precejšnji zmedi zaradi terminov je zdaj končno znano, kaj in kako lahko pričakujejo upokojenci – vsi bodo novembra in decembra prejeli 4,5 odstotka višjo pokojnino, kar pa bo kril državni proračun in ne pokojninska blagajna. Interventno je vlada omejila tudi dvig oskrbnin v domovih za starejše in jim namenila dodatna sredstva. Prejemniki minimalne plače pa si lahko v prihodnjih mesecih obetajo zvišanje prihodkov v dveh korakih.

Zakon o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve poimenovali interventni predpis, s katerim se, kot so zapisali, načrtuje izplačilo povečanega dela prejemkov upokojencev v višini 4,5 odstotka pokojnine. To striktno zakonsko ni predčasna redna uskladitev pokojnin, temveč gre za 45 milijonov evrov, ki bodo šli iz proračuna, in ne iz pokojninske blagajne, za izboljšanje socialne varnosti prejemnikov pokojnin in invalidskih nadomestil. »Povečani del prejemkov« se ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev niti se od njega ne bo plačalo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. »Nastal je šum v komunikaciji,« je pojasnil predsednik vlade Robert Golob in dodal, da bodo za upokojence namenili 90 milijonov, polovico za ta dvig, polovico pa za energetske dodatke za tiste z najnižjimi pokojninami.

Čeprav so v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) že junija zahtevali izredno uskladitev, je »stvar za nas nekako sprejemljiva«, se je izrazil predsednik Zdusa Janez Sušnik. »Upokojenci bodo že zdaj dobili nekaj dodatnih sredstev, da bodo lažje premostili to obdobje, redna uskladitev februarja pa bo v skladu s pokojninskim zakonom,« je dejal Sušnik po sestanku z Golobom. Za izračun redne uskladitve je sicer merodajna formula, po kateri se računa 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, kar bi utegnilo nanesti več kot 4,5 odstotka.

»Vlada se je odločila, da bo vsem stopila naproti s približno enakimi zneski. Ker smo plače v javnem sektorju zvišali za 4,5 odstotka, bomo tudi pokojnine za 4,5 odstotka,« je delež utemeljil minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec.

Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki se je prav tako srečal z Golobom, je izrazil zadovoljstvo, da so razjasnili, da bo dodatna sredstva zagotovil proračun, ter da bo poskrbljeno za vse, posebej pa za najranljivejše.

V istem interventnem zakonu, ki ga bo državni zbor obravnaval po nujnem postopku, je vlada izvajalcem institucionalnega varstva starejših in odraslih s posebnimi potrebami zagotovila sredstva za sofinanciranje do največ 80 odstotkov izkazane rasti stroškov zaradi povišanih cen hrane, elektrike in ogrevanja – po besedah Roberta Goloba bo šele januarja znano, kakšen bo skupen znesek za to –, poleg tega pa jim bo namenila 12 milijonov evrov za financiranje zvišanja plač zaposlenih po vladnem dogovoru s sindikati javnega sektorja. »Stopili smo naproti domovom za starejše, ki so se znašli v finančnih stiskah. Hkrati pa smo se dogovorili, da se oskrbnine ne morejo zvišati za več, kot se bodo pokojnine. Rast oskrbnin torej omejujemo na 4,5 odstotka,« je predstavil Mesec.

Minimalna plača z delodajalci in sindikati

Glede minimalne plače pa vlada ni sprejela nikakršnega zakona, temveč usmeritev, s katero bo šla pred Ekonomsko-socialni svet.

Očitno je prisluhnila zahtevam sindikatov in predlaga dvig minimalne plače v dveh korakih. Najprej bi jo novembra uskladili s svežo oceno minimalnih življenjskih stroškov, ki jo je pred nekaj tedni pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER). Po njihovih izračunih dolgoročni minimalni življenjski stroški po novem znašajo 670 evrov na mesec. Glede na določbo zakona o minimalni plači, da mora za najmanj 20 odstotkov presegati te stroške, bi se v prvem koraku povišala s sedanjih 778 evrov neto na 804 evre.

Prihodnje leto pa bi sledila še redna uskladitev najmanj z letno stopnjo inflacije, kot prav tako opredeljuje zakon. »Že ta trenutek lahko z gotovostjo rečem, da bo s prihodnjim letom minimalna plača višja od 850 evrov neto na mesec. To je bistven ukrep, s katerim bomo pomagali vsem prejemnikom minimalne plače, vsem, ki trdo delajo, a slabo zaslužijo. Njim se bodo dohodki prihodnje leto bistveno povečali,« je zagotovil Luka Mesec, hkrati pa dejal, da so to izhodišča, s katerimi bodo vstopili v pogajanja, ter da se morajo s sindikati in delodajalci dogovoriti, kako natanko ta usklajevanja izpeljati.

Po njegovih besedah se bodo plače zvišale še dodatno na račun davčne reforme (če o njej ne bo razpisan kak referendum), ki bo splošno olajšavo dvignila na 5000 evrov, a »gospodarske zbornice nekaterim delom nerazumno nasprotujejo«. V zakonu o dohodnini, ki ga je sprejela Janševa vlada, je bila sicer splošna olajšava za leto 2023 predvidena pri 5500 evrih.

Na pobude, ki jih je bilo zadnje dni slišati od delodajalcev, naj država doplača dvig minimalnih plač, pa je Mesec odgovoril, da država tega ne bo pokrivala. Bodo pa gospodarstvu pomagali s shemo čakanja na delo, ki jo bodo predstavili v kratkem, za tista podjetja, ki se bodo pozimi znašla v težavah zaradi zvišanja energentov.