Namesto letnega dodatka predlagajo 13. pokojnino

V Sindikatu upokojencev Slovenije opozarjajo, da letni dodatek, ki je bil letos upokojencem izplačan v petih razredih, pri čemer je bil najvišji znesek 450 evrov, najnižji pa 140 evrov, in je v preteklih letih postal nekakšen socialni dodatek, izgublja svoj namen. Zato predsedniku vlade dr. Robertu Golobu, ministru za finance Klemnu Boštjančiču in ministru za delo Luku Mescu predlagajo, da letni dodatek prihodnje leto spremenijo v 13. pokojnino, ki bi jo prejeli vsi upokojenci v enakem znesku 625 evrov, kar je 80 odstotkov povprečne pokojnine.

»Upokojenci vsako leto izražajo nezadovoljstvo z ureditvijo letnega dodatka,« je na predstavitvi predloga poudarila predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS) Francka Ćetković. Višina letnega dodatka se določa z zakonom o izvrševanju proračuna, ki izplačilo določa v dveh različnih zneskih. Višjega prejmejo prejemniki pokojnin, ki so nižje od 55,63 odstotka najnižje pokojninske osnove, veljavne v mesecu izplačila, nižji znesek pa vsem drugim.

Prejšnji državni zbor je na predlog prejšnje vlade z zakonom o izvrševanju proračuna za leti 2022 in 2023, ki je začel veljati decembra lani, določil lestvico za pravico do letnega dodatka s petimi razredi. Letos je 140 evrov prejelo 135.188 upokojencev oziroma slabih 22 odstotkov, 200 evrov je prejelo 81.924 upokojencev oziroma 13,2 odstotka, 250 evrov je prejelo 105.417 oziroma 17 odstotkov, 310 evrov jih je prejelo 109.519 oziroma 17,6 odstotka, 450 evrov pa je prejelo 130.261 upokojencev oziroma 21 odstotkov.

Zaradi dodatnega evra zdrsnejo v nižji razred

Tudi v preteklih letih so se vlade odločale za letni dodatek upokojencem v več razredih. V dveh delih je bil letni dodatek določen le v letih 2010 in 2011, ko je bil 223 in 368 evrov.»Znesek najvišjega letnega dodatka se od leta 2010, ko je znašal 368 evrov, do letos, ko je bil 450 evrov, ni bistveno zvišal,« je navedla Ćetkovićeva. Poudarila je, da upokojence moti višina letnega dodatka, ki je veliko nižja od zneska regresa za letni dopust, ki zakonsko pripada zaposlenim; minimalni znesek je bil letos 1074,43 evra. Mnogi upokojenci prizadeti, ker se dogaja, da zaradi enega dodatnega evra pokojnine uvrščeni v nižji razred in dobijo nižji znesek letnega dodatka.

»Sramotno je, da nas nekateri podjetneži uvršajo med kategorijo prebivalstva, ki jo je potrebno preživljati in zanjo delati. Mi terjamo samo pravice, ki jih imamo iz naslova plačanih prispevkov,« pravi Francka Ćetković. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»V razvitih državah EU, s katerimi se primerja Slovenija, vključno s sosednjo Avstrijo, upokojenci ob znatno višjih pokojninah  prejemajo trinajsto, ponekod tudi štirinajsto pokojnino. Tako se njihov ekonomski položaj nekako usklajuje z ekonomskim položajem zaposlenih, kar je tudi edino pravično,« pravi Ćetkovićeva. Ob tem tudi predstavniki OECD ocenjujejo, da bi bilo treba letni dodatek ukiniti, ne nasprotujejo pa izplačilom 13. in 14. pokojnine, ker gre dejansko za prejemke iz naslova dela. »Očitno tudi OECD naš letni dodatek vidi kot socialni,« je dejala predsednica SUS.

V SUS zato predlagajo dopolnitev zakona o izvrševanju proračuna za leto 2023 tako, da letni dodatek postane postopoma pravica do 13. pokojnine, ki bi jo prihodnje leto izplačali skupaj s pokojnino za maj. Predlagajo, da 13. pokojnina znaša 80 odstotkov povprečne pokojnine v mesecu pred izplačilom, to je aprilu, in da je letni dodatek za vse prejemnike enak. V juliju letos je bila povprečna pokojnina 781 evrov, na tej podlagi bi 13. pokojnina znašala 625 evrov. Za to bi po oceni sindikata potrebovali okoli 380 milijonov evrov.

Za solidarnost v pokojninskem sistemu

V državah, kjer imajo 13. in 14. pokojnino, je ta praviloma enaka višini pokojnine, ki jo prejema posameznik. V SUS predlagajo enak znesek za vse, ker je v našem pokojninskem sistemu vgrajena tudi določena stopnja solidarnosti. Četrtina upokojencev ali 124.639 namreč prejema pokojnine do 600 evrov, prag revščine je 771 evra, zagotovljena pokojnina je 653 evre, prejema pa jo 40.000 upokojencev; to pa pomeni, da jih pod pragom revščine živi še več.

Ćetkovićeva je ob tem še spomnila, da so bili upokojenci zaradi krize od leta 2008 več let prikrajšani za zakonsko uskladitev pokojnin. V začetku letošnjega leta so bile še vedno za odstotek nižje, kot bi morale biti, ker je država ob lanski redni uskladitvi povečala pokojnine samo za 2,5 odstotka, po veljavnem zakonu pa bi jih morala za 3,5 odstotka. Spomladi letos so na vlado naslovili zahtevo za izredno povišanje pokojnin za en odstotek.

»Sramotno je, da nas nekateri podjetneži uvršajo med kategorijo prebivalstva, ki jo je potrebno preživljati in zanjo delati. Mi terjamo samo pravice, ki jih imamo iz naslova plačanih prispevkov,« pravi Ćetkovićeva in dodaja, da vzdržnost pokojninske blagajne ne bi bila problem, če država v času Drnovškove vlade ne bi konec devetdesetih let prepolovila prispevkov delodajalcev. V septembru bo svet Zpiza razpravljal o izredni uskladitvi pokojnin. Zdus je predlagal izredno uskladitev v višini 3,5 odstotka, kar so v SUS podprli.