Upokojenci proti plačevanju od neto pokojnin

Upokojence, več kot 30 odstotkov prebivalstva Slovenije, skrbi kar nekaj zakonskih določil, ki že veljajo ali jih šele pripravljajo, ker so prepričani, da so do njih krivična oziroma bodo poslabšala njihov položaj. Sporno se jim zdi, da bi morali odstotek prispevka za dolgotrajno oskrbo plačevati od neto pokojnine. Od vlade zahtevajo, naj letni dodatek izplačuje v dveh višinah, nasprotujejo predlogom spremembe formule usklajevanja v pokojninski reformi, zahtevajo pa tudi, da bi upokojenci, ki še naprej delajo, pri tem prejemali celotno pokojnino.

Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) od odločevalcev pričakujejo čimprejšnje ukrepanje na več področjih, ki tarejo njihove člane.

Pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi se zatika na več koncih, vznemirja jih načrtovani način financiranja novega stebra socialnega zavarovanja. Od julija leta 2025 bodo namreč vsi, ki prejemajo dohodke, morali plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo – zaposleni in delodajalci po en odstotek iz bruto plače. »Z ogorčenjem smo ugotovili, da za upokojence predvidevajo plačilo prispevka v višini enega odstotka od neto pokojnin. S tem so v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi državljani,« je opozorila Rosvita Svenšek. »Plačilo iz neto pokojnin pomeni vdor v pokojninski sistem, če ne bomo uslišani, bomo sprožili ustavni spor,« je napovedala.

Drugo sporno vprašanje je izplačilo letnega dodatka. »Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa le dve višini, vse vlade od leta 2013 pa zavestno kršijo sistemsko ureditev v škodo upokojencev in ga izplačujejo v petih različnih višinah,« je Stanko Kranvogel utemeljil zahtevo Zdusa, da se letni dodatek za vse upokojence izplača v enaki višini, kot to velja za zaposlene, kjer dobita direktor in najslabše plačani delavec enak znesek.

Za ohranitev formule

Ob pripravi pokojninske reforme nasprotujejo vladnim izhodiščem, po katerih bi se formula za usklajevanje pokojnin, ki zdaj predvideva, da se pokojnine vsako leto zvišajo za 60 odstotkov povprečne rasti plač in 40 odstotkov inflacije, postopno spremenila tako, da bi rast cen življenjskih potrebščin prinesla 80 odstotkov, rast plač pa 20 odstotkov. »Upokojenci smo upravičeni do udeležbe pri splošnem napredku in rasti življenjskega standarda v družbi. Rast plač je eden najpomembnejših elementov rasti standarda. Za ohranjanje dostojnosti pokojnin je pomembno, da poskušamo obdržati dosedanja merila za uskladitev,« je stališče Zdusa opisal Ivan Robnik in dodal, da bi se, po njihovih izračunih, ki temeljijo na predvidevanjih in dosedanjih izkušnjah, ob taki spremembi formule v desetih letih pokojnine znižale za desetino.

Predlagajo pa spremembo zakonodaje v zvezi z delom po upokojitvi, in sicer tako, da bi upokojenec še naprej prejemal polno pokojnino. »To je zaslužena pravica, ki temelji na preteklih prispevkih, zato ima oseba, ki je oddelala 40 let, pravico do polne pokojnine, ne glede na to, ali še naprej dela ali ne,« je strnil Črt Kanoni. Po sedanjih predpisih lahko posameznik, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino, ob nadaljevanju dela poleg plače prejema 40 odstotkov pokojnine za tri leta in tudi višji odmerni odstotek. Zdaj takšno izplačilo prejema nekoliko več kot 20.500 ljudi.

Solidarnostni principi

Za komentar zahtev smo zaprosili pristojne resorje. Z ministrstva za solidarno prihodnost so se odzvali, da je sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe ena izmed prioritet vlade, da so predloge Zdusa za izboljšave zakona v preteklosti že upoštevali in želijo še naprej ohraniti konstruktiven odnos. Hkrati pa so poudarili, da je »solidarnost – tudi pri financiranju storitev, ki jih državljani koristijo – pomemben del socialne države in vseh stebrov socialne varnosti, zato, podobno, kot v zdravstveni steber, vplačujejo vsi državljani, to velja tudi za financiranje dolgotrajne oskrbe, pri čemer so upokojenci največja skupina prejemnikov«.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa so odgovorili na druge točke. Glede letnega dodatka so pojasnili, da je še v SFRJ nastal kot dodatek za prosti čas in rekreacijo, zdaj pa je prevzel vlogo socialnega korektiva. Različne skupine upokojencev ga vidijo različno in zagovarjajo različne pristope. Vlada ostaja zvesta solidarnostnemu principu, praksa petih razredov zmanjša anomalije na mejah razredov, predlog pa je, da bi ga določali na podlagi zvezne formule, brez stopničk.

Pravijo, da morebitne spremembe formule usklajevanja pokojnin ne morejo komentirati, ker pogajanja še potekajo. Jasno pa je njihovo stališče do dela upokojencev: »Pri pokojnini gre za vrsto zavarovanja za primer, ko si nekdo zaradi starosti ali invalidnosti ni več zmožen zagotavljati preživetja z delom. Pri osebah, ki še lahko delajo, tak primer še ni nastopil. Pobuda Zdusa je podobna primeru, ko bi oseba, ki je zaposlena, zahtevala polno denarno nadomestilo za brezposelnost – ki je prav tako »pridobljena pravica« iz zavarovanja, ki jo oseba pridobi po določenem času zavarovanja. Če ponazorimo bolj plastično: to je podobno zahtevi za zavarovalnino za požar na hiši, ki ni zgorela. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se namreč nikjer ne shranjujejo – to ni vrsta osebnega varčevanja. S prispevki se sproti krijejo pokojnine že upokojenih (ob doplačilu iz proračuna),« so pojasnili. Je pa več spodbud za tiste, ki delajo dlje.